Lani je Slovenski etnografski muzej (SEM) praznoval 100 let in sklenili so, da postavijo novo stalno razstavo, ki bo govorila o času. Odločili so se za dva razstavna sklopa. Prvi del razstave z naslovom Človek in čas: Prvih 100 so odprli že lani ob rojstnem dnevu, drugi del z naslovom Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti pa je na ogled od 2. julija in se osredotoča na človekovo dojemanje, razumevanje in občutenje časa.

V SEM so prepričani, da s predmeti in podobami iz naše intimne in kolektivne zavesti razstava spodbuja obiskovalce k povezovanju s spomini na posamezna življenjska obdobja in dogodke.

Blaž Verbič/SEM

 

Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, drugi del nove stalne razstave v SEM.

 

 

Razstavo je zasnovalo več kustosov iz SEM: mag. Ralf Čeplak Mencin, mag. Gregor Ilaš, Katarina Nahtigal, dr. Tanja Roženbergar, mag. Polona Sketelj, dr. Nadja Valentinčič Furlan, Blaž Verbič, dr. Janja Žagar in dr. Nena Židov. Raziskali so človekovo dojemanje časa, njegov delovni, prosti in praznični čas, pa tudi vpliv časa na načine življenja v različnih življenjskih obdobjih in družbeno-kulturnih okoljih.

Razstava Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti je zaokrožila dvodelno razstavo o človekovem dojemanju časa, ki so si jo zamislili ob 100-letnici SEM.

 

 

Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, razstava v SEM, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku tudi o lastnem dojemanju časa.

 

 

Kaj počne čas?

Drugi del razstave so v SEM pospremili z naslednjimi mislimi: »O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, raziskujemo, merimo in beležimo z različnih zornih kotov. Opazujemo ga na sebi, na drugih živih bitjih, na predmetih, v prostoru ... Pogosto se sprašujemo, kaj 'dela' čas? Kroži, teče, ustvarja plasti, stoji ali se le zdi? Čas sam prav zares ne počne ničesar – gre za človekove podobe in ubeseditve ponavljajočih se ritmov, zaporedij, plasti, postankov in navideznosti časa. Sprašujemo se, ali čas vedno teče enako. Se nam včasih zdi, da gre prehitro, ali pa se nam ustavi?« V petih vsebinskih sklopih so na ogled številni predmeti, fotografije in filmi, ki prikazujejo različne odtenke časa.

Natalija Polenec, direktorica SEM in soavtorica razstave, pravi: »Na razstavi se dotaknemo cikličnega dojemanja časa skozi prikaze naravnih pojavov, biološkega ritma, merjenja časa, delovnega in prostega časa, praznikov, ki določajo naše življenjske ritme. Spomnimo se lahko, kako in s katerimi napravami so merili čas včasih in kako ga merimo danes, kako delujejo sončne ure, kako je nastal koledar, kaj je svetovni čas, zakaj smo uvedli časovne pasove.«

Poleg cikličnega dojemanja so razmišljali tudi o linearnosti časa – skozi predmete (ure, oblačila, obutev, igrače, pohištvo, digitalne naprave, gospodinjske pripomočke ...) in zgodbe človekovega življenja od rojstva ter prek življenjskih mejnikov do smrti. Vse to orodje, umetniški in rokodelski izdelki odsevajo čas tako, da so v njih vklesane ali zapisane letnice, lahko se sledi obrabam in na premici časa določa denimo slogovne značilnosti nekega časovnega oziroma zgodovinskega obdobja. Čas lahko tako razbiramo tudi z opazovanjem stavb, spomenikov, s poslušanjem glasbe.

Prikaz časa v kontekstu tehnološkega napredka na stalni razstavi Človek in čas v SEM.

 

 

Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, drugi del nove stalne razstave v SEM, govori tudi o predmetih in slogovnosti, ki jih zaznamuje čas.

 

 

Notranje dojemanje časa

»Z razstavo se dotaknemo tudi notranjih občutkov v človeku, ko se nam recimo zdi, da se čas ustavi v posebnih življenjskih situacijah ali pa občutimo večnost v religijah, mitologijah in pravljicah. Razstava odpira še vprašanja, kako se čas obnaša, denimo, v umetnosti, knjigah, filmih, katere medije uporabljamo za dokumentiranje osebnega in skupnega časa ter kdaj v umetnosti in medijskih podobah iščemo predvsem odmik od dejanskega časa,« razmišlja sokustosinja Polenec.

Čas lahko razbiramo tudi z opazovanjem stavb, spomenikov, s poslušanjem glasbe.

 

 

V SEM so prepričani, da s predmeti in podobami iz naše intimne ter kolektivne zavesti razstava spodbuja obiskovalce k povezovanju s spomini na posamezna življenjska obdobja in dogodke. Lahko jih popelje v preteklost, sedanjost in prihodnost, predvsem pa tudi v razmislek o njihovem osebnem doživljanju časa. »V vsakdanjem življenju se včasih niti ne zavedamo, kako pogosto se naše misli, besede in dejanja navezujejo na čas. Tudi sama sem se tega v resnici zavedela šele skozi proces nastajanja te razstave,« še dodaja direktorica SEM Natalija Polenec.