Začetki LGBTIQ+ v Sloveniji segajo v sredino osemdesetih let, natančneje v leto 1984, ko so se z nizanjem dogodkov, srečevanj, umetniških in kulturnih projektov izoblikovali temelji, na katerih stoji današnja skupnost LGBTIQ+. Letos tako zaznamujemo 40 let gibanja LGBTIQ+, v čast tej obletnici pa po vsej državi potekajo različni dogodki in projekti.
Leto 1984
V osemdesetih letih je Slovenija kot del takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije doživljala pomembne gospodarske in družbenopolitične spremembe. Za to obdobje je bil značilen preplet gospodarske krize, družbenih nemirov, političnih napetosti in kulturnega prebujanja. V času po drugi svetovni vojni pa so bile pravice materializiranih skupnosti, vključno s skupnostjo LGBTIQ+, prezrte. Homoseksualnost ni bila le stigmatizirana, ampak tudi kriminalizirana na podlagi 186. člena jugoslovanskega kazenskega zakonika. Posledično vse do sredine osemdesetih let ni bilo javnega govora, organiziranega zagovorništva ali podpornih mrež za skupnost LGBTIQ+. Leto 1984 tako predstavlja prelomno leto, ko se v Sloveniji začne gibanje LGBTIQ+, kar pomembno vpliva na ves tedanji jugoslovanski prostor. Takratna kulturno-umetniška scena je omogočila platformo za aktivizem, upor in izražanje v uveljavljenih in na novo vzpostavljenih kulturnih zbirališčih. Leta 1984 se je začela tako imenovana alternativna scena. Zaživela sta Disko FV in Klub K4, vse skupaj pa je vodil in povezoval Škuc forum. Med 23. in 29. aprilom 1984 je Študentski kulturni center (Škuc) organiziral Festival Magnus z naslovom Homoseksualnost in kultura. In prav ta dogodek danes štejemo kot uradni začetek gibanja LGBTIQ+.
Sekcija Magnus
Sekcija Magnus velja za prvo iniciativo proti diskriminaciji istospolno usmerjenih. S tem festivalom je vsebina LGBTIQ+ prvič uradno vstopila v javni prostor in ustoličila skupnost kot relevanten in enakovreden del družbe. Zaradi bogatega programa na festivalu pa ta velja za prvi festival gejevskega in lezbičnega filma pri nas in prvi tovrstni filmski festival v Evropi. Člani sekcije Magnus so leta 1986 na vlado SFRJ naslovili več zahtev po odpravi kriminalizacije homoseksualnosti in diskriminacije homoseksualnih manjšin ter za izobraževanje in ozaveščanje javnosti o homoseksualnosti. Leta 1987 je sekcija Magnus želela četrtič izvesti festival, a je bil ta zaradi pritiska oblasti in paranoje pred širjenjem aidsa napačno opažen kot »mednarodni kongres homoseksualcev«, posledično pa odpovedan.
Ovekovečenje gibanja z razstavo
Avtor koncepta razstave je Brane Mozetič, avtorica razstave pa kustosinja Tina Fortič Jakopič, ki je ob odprtju dejala: »Razstava odstira začetke prvih let formiranja skupnosti LGBTIQ+ v Sloveniji v obliki fotografij dogodkov, plakatov in različnih predmetov.« Dodala je, da je v tistem času sicer nastalo ogromno videomateriala, vendar so se v muzeju odločili, da razstavijo samo fotografije, in to na prostem, saj tako skupnost LGBTIQ+ tudi prek razstave postane del širše skupnosti. Razstavo je uradno odprla podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, ki je ob tem dejala: »S to razstavo aktivizem osemdesetih let ne ostaja prezrt, prav nasprotno, postaja del skupne zgodovine slovenske družbe.«
