Umrla je v 90. letu starosti. Novico o njeni smrti sta potrdila njena sinova Chris Larkin in Toby Stephens.
V več desetletij dolgi karieri je nanizala številne gledališke, filmske in televizijske vloge, ki so ji prinesle več nagrad, tudi dva oskarja.
Gledalci filmov o Harryju Potterju se je spominjajo kot igralke, ki se je vživela v vlogo čarovniške profesorice Minerve McHudurre (ang. Minerva McGonagall), ljubitelje nanizanke Downtown Abbey pa je navduševala kot odrezava grofica Violet Crawley.
RIP Maggie Smith. A British icon. pic.twitter.com/Hi9d4v88Lo
— No Context Brits (@NoContextBrits) September 27, 2024
Nagrado oskar je prejela leta 1970 za glavno vlogo v filmu The Prime of Miss Jean Brodie in leta 1978 za stransko vlogo v komediji Hotel California, čeprav je bila zanjo nominirana še večkrat.
Nagrajena je bila tudi za vlogo v nadaljevanki Downtown Abbey, za katero je prejela tri emmyje. Kraljica Elizabeta II. ji je leta 1990 podelila naziv dame.
Kot igralka je nastopala že v študentskih letih v Oxfordu in nato leta 1956 poklicno debutirala na Broadwayu. V naslednjih desetletjih se je poleg Judi Dench uveljavila kot ena največjih britanskih gledaliških igralk, ki je nastopala tako v narodnem gledališču kot v Kraljevi Shakespearovi družbi.
Tudi delovanje na Broadwayu ji je prineslo nagrado tony za najboljšo igralko v igri Lettice and Lovage Petra Shafferja. S tem je postala ena redkih igralk, ki so v svoji karieri prejele vse tri največje nagrade za igro. Britanska filmska akademija jo je nagradila z osmimi baftami. Smith je bila na gledaliških deskah med drugim kraljica Elizabeta v Richardu III. in lady Macbeth v Macbethu, v več kot 60 filmih in televizijskih serijah, v katerih zaigrala, pa jo je bilo mogoče videti ob nekaterih najbolj priznanih igralcih in igralkah, kot so Laurence Olivier, Bette Davis, Michael Caine in Jane Fonda.
O igralstvu je povedala, da ga obožuje, da se ji zdi privilegij, da se mu lahko posveča, in da ne ve, kaj bi brez tega sploh počela v življenju. Ob neki priložnosti pa je ocenila tudi, da so »predstave, ki jih imaš v glavi, vedno veliko boljše od predstav na odru«.
