Kot je na današnji novinarski konferenci spomnila predstavnica za stike z javnostmi zavoda Maska Urška Comino, je prva številka Maske, časopisa za scenske umetnosti, izšla leta 1920. V dobrem letu je izšlo osem številk, nato je revija ugasnila. Leta 1985 je revijo ponovno obudila Zveza kulturnih organizacij.
Leta 1993 sta Polona Mertelj in Irena Štaudohar ustanovili zavod, ki je postal tudi založnik revije. Leta 1998 sta se zavod in revija Maska znova znašla na prelomu. Tedaj je ustanoviteljstvo prevzelo sedem kulturnih delavcev, odgovorni urednik Maske in direktor zavoda je postal umetnik Emil Hrvatin, danes znan kot Janez Janša. Leta 2000 je Maska svojo dejavnost razvejala še na umetniško produkcijo, izobraževanje in intenzivirala založništvo, leta 2021 je nato mesto direktorice in umetniške vodje prevzela Alja Lobnik.
Umetnik Janez Janša je povedal, da so v letu 2006, ko so pripravljali izid 100. številke Maske, na uredništvu razmišljali o tem, kako obeležiti okroglo številko. Maska je bila takrat že vzpostavljena skozi tri dejavnosti - založniško, produkcijsko in izobraževalno in priložnost so izkoristili, da sintetizirajo vse tri dejavnosti in to kompleksnost usmerijo v dogodek.
Odločili so se, da se bodo osredotočili na dve ikonični predstavi, ki sta zaznamovali sodobno obdobje uprizoritvenih umetnosti - Pupilija, papa pupilo pa pupilčki (1969) in Krst pod Triglavom (1986); obe predstavi sta bili na dva popolnoma različna načina rekonstruirani.
Naslednje vprašanje pa je bilo, na kakšen način se lotiti prihodnosti. Povabili so približno 180 umetnic, umetnikov in skupin, o katerih so pisali od leta 2000 naprej, da si zamislijo projekte, ki bi jih uresničili ob izidu 200. številke Maske, ki naj bi izšla leta 2023; slednja je sicer izšla leta 2020 v treh zvezkih. Prejeli so 61 predlogov projektov, veliko povabljenih pa je sodelovanje zavrnilo, saj si po besedah Janeza Janše preprosto niso zmogli predstavljati nečesa tako oddaljenega.
Predlogi so bili nato leta 2006 razstavljeni v Moderni galeriji z idejo, da bodo, ko bodo uresničeni, postali del mednarodne zbirke 2000 plus, za katero skrbi Moderna galerija. Leta 2013 so avtorice in avtorje opomnili na zamišljene projekte. Večina jih je bila presenečena nad tem, da je ideja še živa, a so večinoma nadaljevali z mislijo na to, da se bo nekega dne zamisel uresničila.
Kot je povedal Janez Janša, je bilo v Moderni galeriji razstavljenih približno 50 projektov, med njimi je bilo veliko projektov tujih umetnikov. Ko se je približeval čas za realizacijo, so se odločili, da se osredotočijo na umetnike, ki delujejo v Sloveniji.
Pod naslovom Zdaj je tukaj! bo tako predstavljenih 16 del. Po umetnikovih besedah jih je veliko uresničenih, nekateri ostaja neuresničeni. Takšna je denimo kolonija Molat Irene Pivka in Braneta Zormana, zato bo prikazan video o neuresničenem projektu. Nekateri projekti so procesualni, kot je denimo država NSK. Tanja Lažetić s projektom Berlin Zoo naslavlja dojemanje časa in preteklosti, tandem Eclipse pa bo sklopu v projekta Misteriji orgazma v performansu združil tri generacije žensk, ki bodo govorile o orgazmu.
Alja Lobnik je dodala, da so si morali najprej sploh osmisliti, zakaj realizirati ta projekt. Spomnila je, da je leta 2021 prišla na Masko nova generacija in tako so predlagali, da bi, tako kot so to leta 2021 storili sami, povabili tudi umetnike, da predajo štafeto.
Med diskurzivnimi dogodki je med drugim izpostavila okroglo mizo Kontinuitete in rezi, na kateri bodo poleg nje sodelovali Janez Janša, Miha Horvat, Tjaša Pureber, Teja Reba in Goran Sergej Pristaš.
Program bo potekal v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana, Kinu Šiška in Projektnem prostoru DUM v Ljubljani ter na inštitutu ELIAS 2069 v kraju Mohorje.
