Vse višje cene elektrike in ogrevanja skrbijo tudi javne zavode na področju kulture, ki ob prihodu hladnejših dni ugotavljajo, da se bodo njihovi odhodki v prihodnjih mesecih občutno povišali, pri čemer odobrena sredstva za njihovo pokrivanje ne bodo zadostovala. Zavodi imajo nekaj rezerve v lastnih prihodkih, ki jih sicer praviloma namenjajo programu ali sofinanciranju plač zaposlenih, vendar brez pomoči ustanovitelja – bodisi v obliki dodatnih finančnih injekcij ali kako drugače – verjetno ne bo šlo. Kljub rahli negotovosti pa za zdaj nikjer ne razmišljajo o začasnem zaprtju.

Varčujejo že zdaj

Cankarjev dom, naše največje kulturno in prireditveno središče, izstopa po površini, zlasti pa po volumnu svojih prostorov, zato so znatni tudi stroški ogrevanja in prezračevanja. »Za dobavo elektrike imamo sklenjeno večletno pogodbo s fiksnimi cenami, zato na tej postavki za zdaj še ne gre za povečanje, poleg tega pa je država za obdobje od septembra do maja prihodnje leto znižala stopnjo davka na dodano vrednost za dobavo določenih energentov. Kar zadeva stroške ogrevanja, se bodo bo naših projekcijah povišali za okoli 32 odstotkov,« so nam pojasnili v Cankarjevem domu. To pomeni okoli 120.000 evrov več za ogrevanje samo do konca letošnjega leta, in to ob že upoštevani nižji stopnji davka. »Javno naročilo za daljinsko dobavo toplotne energije na žalost ni mogoče, saj je Energetika Ljubljana edini mogoči dobavitelj,« dodajajo. »Pri varčevalnih ukrepih glede porabe toplotne energije bomo sicer dosledno upoštevali veljavne usmeritve in priporočila vlade, torej ogrevanje do največ 20 stopinj ter hlajenje na največ 25 stopinj.« Z ustanoviteljem so sicer ves čas v stiku.

Še bolj se bodo stroški, seveda tudi zaradi slabega stanja stavbe, povečali za ljubljansko Dramo. »Projekcija stroškov porabe električne energije za letošnje leto kaže povečanje za 61 odstotkov v primerjavi z lanskim, stroški ogrevanja pa se bodo glede na leto 2021 predvidoma povišali za 41 odstotkov,« pravi ravnateljica Vesna Jurca Tadel. »Višji stroški energentov bodo seveda dodatno obremenili proračun Drame, kar lahko vodi tudi v negativni poslovni izid.« Dodaja, da že nekaj časa izvajajo ukrepe za manjšo rabo energentov: v dvorani so denimo zamenjali žarnice z LED-svetilkami, prižigajo samo nujno razsvetljavo, prav tako pa načrtujejo zgolj najnujnejšo stopnjo ogrevanja. »V začetku poletja smo prejeli navodila glede ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije, ki jim tudi sledimo. Trenutno pa še nimamo zagotovljenih dodatnih virov za pokrivanje višjih stroškov energentov, prav tako ne kakšnih novih navodil in usmeritev.«

Dotrajana infrastruktura

Zaradi dotrajanih, tehnično zastarelih in energetsko neučinkovitih zgradb imajo težave tudi mnogi muzeji, med njimi Tehniški muzej Slovenije v gradu Bistra, ki naj bi ga sicer prihodnje leto začeli obnavljati. »Stavba je toplotno izredno slabo izolirana, prav tako tudi ni mogoče ustrezno ogrevati vseh prostorov, zato je muzej v zimskem času, torej januarja in februarja, že zdaj zaprt – odpremo ga le po dogovoru za napovedane skupine,« so nam povedali. »Stroški bi bili namreč ogromni in jih preprosto ne bi zmogli.«

»Pogodbo za dobavo elektrike imamo sklenjeno dolgoročno,« pa pojasnjuje Mateja Kos Zabel, v. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije. »Predvidevamo, da bodo letošnji stroški ogrevanja – po optimističnih ocenah – višji za 20 do 30 odstotkov, računamo tudi s še višjo podražitvijo.« Kot pravi, bodo morali za pokrivanje razlike uporabiti lastna sredstva, ki jih pridobivajo na trgu in jih običajno vračajo v širjenje svojih javnih programov. »Lokacij ne bomo zapirali, pač pa bomo znižali temperaturo v prostorih, razen v depojih, kjer morata biti zaradi varovanja muzealij konstantna temperatura in relativna vlaga.« Dodaja tudi, da so z ustanoviteljem že v dogovorih za pokritje nastalih razlik; pobudo za to je dal tudi kolegij direktorjev nacionalnih muzejev in galerij, ki je ministrstvu za kulturo poslal »natančen razrez odobrenih sredstev, pričakovane porabe in razlik«.

Na ministrstvu za kulturo pravijo, da razmere spremljajo. »Za zdaj je vlada tista, ki sprejema vse ukrepe v povezavi s kriznimi razmerami na področju energentov,« so nam pojasnili na Maistrovi, kjer pravijo tudi, da pogovori o možnih rešitvah za težave javnih zavodov že potekajo. »Trenutno za kulturne ustanove pač veljajo splošna navodila o varčni rabi energije. Seveda pa se zavedamo tudi, da javni zavodi delujejo v različnih okoliščinah in da bo breme podražitev za nekatere težje kakor za druge, zato že razmišljamo o nadaljnjih korakih za blažitev težav, kjer bo to potrebno.«