Mesto žensk, ki ga letos soustvarja več kot 80 umetnic, umetnikov in drugih sodelujočih, znova ponuja pester uprizoritveni, literarni, filmski ter glasbeni program, skupaj s pogovori, delavnicami in drugim naborom aktivnosti, ki bodo trajale do 13. oktobra. Interdisciplinarni festival, ki letos praznuje 30 let, je bil na pobudo urada za žensko politiko ustanovljen leta 1995. Sprva je bil mišljen kot enkratni dogodek, osredotočen na umetniško produkcijo žensk. Razlogi za njegov nastanek so bili upad udeležbe žensk v politiki in tendence po splošni retradicionalizaciji spolnih vlog. Danes je festival eden najstarejših svoje vrste, ki ga kot tradicionalnega prepoznavajo tudi v širši mednarodni regiji. Da se o sestrstvu in feminističnem gibanju sploh lahko pogovarjamo, pa je treba upoštevati tudi nestrinjanja, ki na tej poti nastajajo, so prepričane organizatorke. Iva Kovač se pri tem nasloni na ameriško aktivistko in pisateljico Bell Hooks, ki sestrstvo definira kot obliko solidarnosti onkraj razlik. »Zavedamo se velikih razlik med ženskami in spolno nekonformnimi osebami v različnih privilegijih in možnostih, ki jih imajo. Kljub temu da te razlike priznavamo, solidarnost še vedno obstaja,« pravi programska vodja. Sestrstvo bo tako ali drugače prisotno v vseh temeljih, ki bodo zgradili letošnje jubilejno Mesto žensk.

Sanjamo skupaj

V razstavi Sanjamo skupaj Katarina Jazbec razkriva načine, s katerimi vključuje protagonistke v svojih filmih v dialog pred kamero. Foto: arhiv festivala Mesto žensk

Sestrstvo v Celju

Glavnina dogajanja bo potekala v Ljubljani, trije dogodki pa se bodo zvrstili tudi v Celju. V celjskem kinu Mali Union bodo 5. oktobra predvajali dokumentarec Sestre v savni, ki govori o skupnosti žensk in tradiciji dimne savne na jugu Estonije, uvrščeni na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 9. oktobra bo v Veliki dvorani Celjskega doma uprizoritev Na tleh, ki je odrsko delo dolgoletnih prijateljic in ustvarjalk Alenke Marinič ter Maje Dekleva Lapajne. Koncertna predstava obravnava prekarstvo, feminizem, delo, materinstvo in bivanje v času poznega kapitalizma, vse to pa ovekoveči s humorjem, ki se tako rad rojeva v eksistencialnih razpokah življenja. Naslednji dan bo na isti lokaciji prvi plesni solo, ognjevit in ultrafizični performans Okus za dramo koreografinje in plesalke Lée Dubois. Uvod v ljubljanski del festivala bo v petek pospremilo odprtje razstave v Galeriji ŠKUC z naslovom Sanjamo skupaj, v kateri avtorica Katarina Jazbec odkriva sestrstvo kot nekaj, kar nastaja na višji ravni, kot je siceršnja redukcija te besede na ožjo pomensko raven spola in družine.

 

Varja Hrvatin, soavtorica predstave Sukeban: »Četudi je internet prostor slabih stvari, nasilja in zlorab, je hkrati tudi prostor skupnosti, kjer se lahko posameznice povezujejo in najdejo podporo, ki je morda v svojem socialnem krogu, v materialni resničnosti ne najdejo.«


Upornice na spletu

Če izpostavimo le nekaj dogodkov v prestolnici; 10. oktobra bo v Stari mestni elektrarni ob 18. uri pogovor z znano pisateljico Constance Debré ob prevodu njenega romana Love Me Tender. Predstavili bodo tudi delo srbske psihoanalitičarke Lidijie Vasiljević NEsavršeNE, ki med drugim dekonstruira mite o ženskih boleznih. 10. oktobra bo v Cankarjevem domu premierno prikazana predstava Sukeban, ki raziskuje nasilje in seksizem na spletu ter ženska spletna gibanja. Nasilje na spletu je pogosto težko dokazljivo, razloži soavtorica Varja Hrvatin: »Zaradi tega ni nič manj nevarno. Cilj predstave je bil prenesti jezik in delovanje spletnih platform v gledališki jezik. Predstava bo interaktivna, razvili smo namreč posebno aplikacijo, preko katere bodo lahko gledalci sodelovali. Eno glavnih sporočil je, da četudi je internet prostor slabih stvari, nasilja in zlorab, je hkrati tudi prostor skupnosti, kjer se lahko posameznice povezujejo in najdejo podporo, ki je morda v svojem socialnem krogu, v materialni resničnosti ne najdejo.«

Priporočamo