»Javni zavodi v kulturi se soočajo z resnimi težavami pri pridobivanju podpornih kadrov, kakršni so denimo poklici v tehničnem in poslovnem sektorju,« je osrednjo temo včerajšnje seje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) zarisala njegova predsednica Uršula Cetinski. »Tehnično in administrativno osebje, na primer v računovodstvu, je za delovanje ustanove in uspešno izvedbo programa nujno. Toda v zadnjih letih se kulturni zavodi kot delodajalci srečujejo s precejšnjim številom odpovedi ter upokojevanj, pri čemer prostih delovnih mest ne morejo zapolniti, saj se na razpise ne prijavi nihče, ali pa si premislijo, ko izvedo, kako nizka je plača.« Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti namreč omenjene poklice vrednoti slabše od primerljivih poklicev v drugih kolektivnih pogodbah javnega sektorja. »Kulturni zavodi tako pri iskanju potrebnih kadrov nismo konkurenčni niti večini javnega sektorja, kaj šele zasebnim podjetjem.«

»Kadrov, kot so mojstri za luč, zvočni tehniki in podobno, preprosto ne dobimo več,« je opisala razmere Mirjam Drnovšček, direktorica SNG Nova Gorica in predsednica kolegija direktorjev slovenskih gledališč. »To so poklici, ki so plačno podhranjeni, toda zaradi pomanjkanja tovrstnega osebja bomo že kmalu v položaju, ko bomo morali odpovedovati predstave.« Z zunanjimi izvajalci si tudi ne morejo veliko pomagati, saj se jim ne morejo prilagajati pri organizaciji procesa dela ali urnika predstav. »Že tako je delo v gledališču specifično, saj je delovni čas razmeroma neugoden, predstave so zvečer, ob koncu tedna, tu so tudi gostovanja ...« Po njenem mnenju bi morali zato te nujne poklice opredeliti kot deficitarne in jih dodatno stimulirati.

Strokovnjaki že odhajajo

Podobno ugotavlja Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice in predsednica regijske zveze združenja ICOM. »Muzeji in galerije ostajajo brez konservatorjev in restavratorjev, a težko je dobiti tudi dobro tehnično osebje.« Še zlasti pereče je področje digitalizacije, na katerem bi potrebovali ustrezne strokovnjake, »ki pa v tem plačnem sistemu zagotovo ne bodo delali«. Pritrjuje ji Branko Vidič, vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo. »Tudi mi se zavedamo, da je šlo v trenutnem plačnem sistemu marsikaj narobe. Razmerja so porušena, sistem je tudi izrazito rigiden in delodajalcem ne omogoča avtonomnega razpolaganja s sredstvi znotraj začrtanih okvirjev, prav tako v premajhni meri prepoznava poklicne specifike.« Kot pravi, naj bi se na ministrstvu že pripravljali na prenovo plačnega sistema, ki si je želijo tako vlada kakor sindikati, rešitve pa naj bi bile pripravljene do konca junija prihodnje leto.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je dodal, da se težav zavedajo tudi na ministrstvu in da se bodo trudili za ustrezno sistemsko umestitev plač v kulturi, Tjaša Pureber, ki vodi direktorat za razvoj kulturnih politik, pa je poudarila, da bodo za krepitev podpornega sektorja vsaj do neke mere poskusili profesionalizirati tudi izobraževanje za te poklice, ki je sicer praviloma prepuščeno osebnim pobudam in neformalnemu mentorstvu ob delu. Član sveta Aleš Pavlin, sicer filmski producent in profesor na AGRFT, je pri tem omenil, da si filmsko in gledališko polje delita številne tehnične ter podporne profile, od lučnih in tonskih mojstrov do rekviziterjev ali maskerjev, zato bi se lahko zanje organiziralo tudi izredna usposabljanja v okviru ustanov, kot je recimo Slovenski filmski center. Člani sveta so se naposled strinjali, da gre za tematiko, ki zahteva resen odziv, zato so pozvali ministrstvo k temeljiti posodobitvi kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi za polje kulture ter prepoznanju samozaposlenih v kulturi kot enakih javnim uslužbencem.