Pri projektu sodelujejo tri evropske organizacije s področja uprizoritvenih umetnosti, in sicer berlinski Gorilla Theatre, Combats Absurdes iz Lyona ter ljubljanski kolektiv DU Narobov. Osrednja tema Vzdolž poti je upočasnitev, ki jo kot protipol sodobnemu tempu življenja sodelujoči raziskujejo skozi umetniško in kulturno eksperimentiranje, pri čemer je cilj razviti inovativne modele umetniškega ustvarjanja ter produkcije uprizoritvenih umetnosti. Pri tem so pomembni koncepti kolektivno delo, okoljska ozaveščenost, socialna vključenost in medkulturni dialog. Eden od dvojcev, ki je s svojo umetniško hojo letos aprila v Lendavi pritegnil veliko zanimanja – hodila sta vzvratno – sta francoska koreografinja, plesalka in performerka Mathilde Vrignaud ter slovenski plesalec, performer, koreograf in klovn, ki ustvarja pod umetniškim imenom DISKOlektiv. Avgusta se s svojo hojo, naslovljeno kot Preobrnjena hoja, vračata v Prekmurje. Zadenjsko bosta začela hoditi 24. avgusta v Čentibi. Pot, dolgo okoli 50 kilometrov, ki jo bosta prehodila v osmih dneh, bosta nato zaključila 31. avgusta v Bogojini. Pri tem se jima lahko kadarkoli pridruži kdorkoli, ki bi želel na svet pogledati malo drugače.

»Vzvratna hoja se sprva zdi zabaven predlog, kar tudi je, ko pa jo poskusiš, začneš skozi doživljanje hoje razumeti, kaj vse ta prinaša. Ko se upočasnimo, naredimo prostor za druge načine doživljanja v drugačnih tempih, ritmih, dinamikah, prostor pa naredimo tudi za 'prazen tek' – tok misli, čustev, občutkov. Pri Vzdolž poti so ti vzgibi umetniške narave, torej premisleki in doživetja v zvezi s tem, kaj vse je še lahko umetnost in umetniško ukvarjanje z aktualnimi temami, pri čemer ni cilj karkoli prodati, pač pa pokazati, da obstaja veliko načinov, kako se lahko lotimo upočasnjevanja in za kaj vse je upočasnjevanje dobro. Lahko bi rekli, da sva odkrila, kako radodarna je vzvratna hoja z odgovori na mnoga umetniška in življenjska vprašanja,« pravi DISKOlektiv.

Vzvratna hoja pogostejša, kot si mislimo

Njuna prva zadenjska hoja se je zgodila v Parizu, kasneje pa sta se znašla v naravi Prekmurja. Najbolj ju je presenetilo, kako tako preprost koreografski predlog, kot je hoditi nazaj, deluje na mnogoterih ravneh. DISKOlektiv pojasnjuje, da takšna hoja človeka že po principu upočasni. Ker ne vidi, kam hodi, razvije druge načine prepoznavanja okolice in zaznavanja, kam stopa. »Veliko bolj začneš uporabljati periferni vid, ki povzroči, da pozornost ni vedno usmerjena samo v eno točko, ni samo enega cilja. Cilj je naenkrat razpršen, zaradi česar imam sam več centrov pozornosti, med katerimi skačem. Prav tako si pri takšni hoji bolj pozoren na zvoke, čut za ravnovesje, občutke v stopalih in na koži.«

Zaradi nenavadnosti podviga dvojec niti ni rabil pretirano oglaševati svojega umetniškega eksperimenta, saj so ljudje sami pristopali do njiju, jima postavljali vprašanja, nekateri so se jima pridružili. Posledično sta na svojih poteh nabrala že veliko zgodb. Vzvratna hoja nasploh pa je pri ljudeh bolj pogosta, kot si mislimo, nadaljuje sogovornik: »Srečala sva več oseb, ki so povedale, da zavestno hodijo vzvratno. Ena gospa nama je recimo povedala, da ob sestopu s Pohorja včasih hodi vzvratno. O prijatelju, ki živi v Parizu in s katerim se poznava že več kot petnajst let, sploh nisem vedel, da včasih s svojim sinom tudi tako hodi, dokler mu nisem ob priliki razlagal o tem projektu. Rekel mi je, da takšna hoja enostavno spremeni pogled na svet, drugače ga začneš doživljati, prav tako te opomni, da se da živeti drugače, kot si navajen.«

Starejša gospa jima je nekoč rekla, da gre včasih pri sestopu s Pohorja vzvratno, da bi tako drugačna hoja vzpodbudila delovanje še drugih mišic. Spet drugič se jima je na kolesu približala gospa s štirimi plastenkami izotonične pijače, ki jima jih je podarila, da bi ju podprla. DISKOlektiv omeni še gospo, ki mu je pravila, kako bo na svoje šesto romanje v Lurd hodila vzvratno, še posebej lepa pa je bila opazka njegove prijateljice, kot povzame vsestranski umetnik: »Pri vzvratni hoji je dobro to, da če kaj pustiš za sabo, lahko to še nekaj časa gledaš, se poslavljaš in pri tem vidiš, kako postaja del drugega sveta.«