Kot je za STA povedala koordinatorica programov v mariborski Sinagogi Marjetka Bedrač, ki bo zbrane na tradicionalni slovesnosti, ki pri njih poteka od leta 2014, tudi nagovorila, gre za akustično zasedbo iz Prage, ki igra romsko, judovsko in balkansko glasbo in potuje po Evropi v romantičnem zelenem lesenem karavanu.

»Preigravajo stilno različne skladbe, od starih judovskih tradicionalnih klezmer skladb pa vse do novejših romskih melodij, za katere je značilen bolj jazzovski zven. Njihovo glasbo prežema duh potujočih glasbenikov in popotnikov, njihovi nastopi pa so polni energije in domiselnosti ter obenem izkazujejo tudi veliko spoštovanja do tradicije,« je dodala.

Ob tem je poudarila, da so Romi največja etnična manjšina v Evropi, vseeno pa se tudi po zadnjih raziskavah še vedno vsak četrti Rom sooča z diskriminacijo zaradi svojega etničnega porekla. Prav s programi spominjanja in izobraževanja splošne javnosti o njihovi usodi in usodi drugih etničnih manjšin po njenih besedah poskušajo opozarjati na posledice nesrečnih dogodkov iz preteklosti.

»Zlasti v smislu opogumljanja in nagovarjanja mlajših generacij, da bi se aktivno vključili v preprečevanje morebitnih prihodnjih genocidov. Zgodovina je res naša učiteljica, vendar smo očitno nekoliko slabši učenci, zato je na mladih, ki bodo oblikovali našo družbo v prihodnje, da poskušajo spoznavati in razumeti preteklost in podobne dogodke poskušajo preprečevati v prihodnosti,« je dejala Bedrač.

Po besedah predsednika Združenja Epeka, soorganizatorja dogodka, Štefana Simončiča, na dogodku pričakujejo tudi mariborske Rome, sicer pa so njihovi predstavniki odšli tudi na eno osrednjih slovesnosti v hrvaški Jasenovac.

Ob tem je poudaril, da se njihovo združenje vsakodnevno z romsko populacijo srečuje na terenu, se mu pa zdi zanimivo, da se ta še iz tistih časov ni prav dosti spremenila. »Ne zanima jih dosti, kaj se dogaja okoli njih, od politike, strategij in podobno. Še danes živijo v svojem mehurčku, kljub temu pa so kljub velikemu medvojnemu pogromu nad njimi uspeli obstati v velikem številu,« pravi Simonič.

Spominski dan je zato predvsem v opomin splošni evropski javnosti, katere del je genocid pravzaprav povzročil, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti nikomur več. »Kolikor smo na terenu, lahko rečem, da Romi na to, da bi kaj tako slabega naredili drugemu človeku, sploh ne pomislijo,« je dodal.

Med drugo svetovno vojno so nacisti usmrtili okoli pol milijona Romov, samo na večer 2. avgusta 1944 so jih v taborišču Auschwitz-Birkenau ubili več kot 3000. To je bila največja usmrtitev Romov naenkrat. Številne države, tudi Slovenija, se na ta dan spominjajo žrtev porajmosa - holokavsta nad Romi. Od leta 2015 je 2. avgust tudi evropski dan spomina na holokavst nad Romi.

Množični poboji Romov so se dogajali tudi na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac.