Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo prihodnje leto praznoval trideset let, bo med 3. in 14. oktobrom ponovno združil raznovrstne umetniške vsebine z diskurzivnimi dogodki in delavnicami. »Nosilna tema letošnjega festivala je upor, a z njo se seveda spoprijemamo iz perspektive spola,« pojasnjuje programska vodja Iva Kovač. Stanje enakosti spolov se namreč ob nenehnih napadih na reproduktivne pravice, militarizaciji in naraščajoči revščini po vsem svetu spet močno slabša – toda hkrati si ženske (kakor tudi spolno nekonformne osebe) dejavno prizadevajo za krepitev svojega položaja v družbi. Program festivala se zato osredotoča na različna družbena gibanja, katerih del so bile – ali so jih spodbudile – ženske, pri tem pa premišljuje specifično naravo bojev in uporov, v katerih sodelujejo ali prevladujejo ženske.
Mesto žensk se bo tokrat naselilo na dvanajst prizorišč po Ljubljani, v času festivala (in v tednih po njem) pa se bo zvrstilo skupno 36 dogodkov, ki jih bo sooblikovalo več kakor 90 umetnic, umetnikov in drugih sodelujočih. Ti segajo od razstav, predstav in filmskih projekcij do glasbenih nastopov ter predavanj in pogovorov.
Onkraj patriarhalnih herojev
Festival se bo po tradiciji začel z odprtjem osrednje skupinske razstave Arheologija upora, ki bo v torek ob 20. uri v Galeriji Škuc. Postavitev bo ponudila dela več umetnic, raziskovalk ter kulturnih delavk, ki obravnavajo in odkrivajo zgodovino ženskega upora: tako se recimo Hristina Ivanoska v Manjkajočem dokumentu osredotoča na oblike in estetiko uporniških strategij in političnih akcij žensk v Makedoniji, Barbara Blasin obravnava publikacije feminističnih organizacij od sredine 30. let 20. stoletja do zgodnjih let povojnega časa, Mónica de Miranda v filmu Pot do zvezd sledi borki za osvoboditev Angole, tridelna video instalacija Alžirski roman Katie Kameli se loteva zgodovine Alžirije, video Alicie Grullón pa obravnava migrantsko krizo na meji med ZDA in Mehiko.
Pod skupnim naslovom Arheologija upora: Popravek za prihodnost se tej postavitvi pridružujejo še samostojna razstava Mechitza Zuzanne Hertzberg v Mali galeriji, ki obravnava osebni in kolektivni upor judovskih žensk med holokavstom, performansa Amande Gutierrez in Alicie Grullon ter spremno predavanje in delavnica. »Pri oblikovanju tega sklopa sem se naslanjala na koncept arhiva kot vira prezrtih oseb in zatiranih pripovedi, ki nam omogoča zamišljanje drugačnega sveta, pa tudi razpiranje primerov nenasilnega upora, ki odstopajo od uveljavljenih herojskih naracij,« dodaja Iva Kovač.
O ženski v gledališču
Kot običajno bo bogat tudi uprizoritveni program, ki se tokrat navezuje predvsem na tematiko žensk v gledališču. Predstava »this is my truth, tell me yours« Jasne Jasne Žmak, v kateri se hrvaška ustvarjalka sprašuje o smislu umetniške produkcije v dobi divjega kapitalizma (in ki bo na festivalu doživela slovensko premiero), se tako kot gostujoča predstava Svet brez žensk Olge Dimitrijević in Maje Pelević ukvarja z vprašanjem enakosti spolov v kulturi, v sodelovanju z Novo pošto, torej Masko in Slovenskim mladinskim gledališčem, pa bodo na festivalu prvič predstavili tudi celoto vseh petih performativnih predavanj Spolna vzgoja II v zasnovi režiserke Tjaše Črnigoj, ki z različnih zornih kotov obravnava ženski seksualni užitek in zgodovino reproduktivnih pravic.
V produkciji Mesta žensk je nastala predstava Na tleh Alenke Marinič in Maje Dekleva Lapajne, ki na oseben, kritičen in hkrati tudi humoren način obdeluje teme prekarstva, feminizma, umetniškega dela in materinstva v poznem kapitalizmu. O zgodovini feminističnega boja premišljuje medgeneracijska skupnostna produkcija v režiji Vite Osojnik in Brine Klampfer z naslovom Nihče več ne žvižga – ta je nastala kot del mednarodnega projekta Uprizarjati spol – Ples v tvojih čevljih, v okviru katerega bosta na ogled tudi dve plesni uprizoritvi iz tujine, gibalni performans Ostanki, kar puščamo za sabo avtorice Nikite Maheshwary in predstava Gneča teles, ki jo je koreografiral Daniele Ninarello.
Med osebnim in političnim
Filmski del programa, ki ga je oblikovala Sara Šabec, povezujejo teme osebnega in političnega, kot na primer boji posameznic za dostojanstvo in nadzor nad svojim telesom. V njem bodo med drugimi prikazani filmi Ena poje, druga ne režiserke Agnes Varda, Gabi med 8. in 13. letom režiserke Engeli Broberg (o družbenem spolu odraščajoče osebe) in Vrata Sanj Negin Ahmadi (o kurdskem ženskem organiziranju v Rožavi), na ogled bosta tudi dve slovenski premieri: to sta filma Telo Petre Seliškar, ki prepleta teme ženskega telesa, bolezni in prijateljstva, ter Obzornik 242 – Sončne železnice Nike Autor, ki raziskuje delovne akcije socialistične Jugoslavije. Projekcijam bodo sledili še pogovori z ustvarjalkami.
Pester bo tudi glasbeni program, ki ga je izbrala Brigita Gračner. Na festival se denimo po petnajstih letih vrača srbska (t)raperka Sajsi MC, znana po feminističnih in družbenokritičnih besedilih, ki bo predstavila svoj novi album, za plesni večer z elektronskimi ritmi bodo poskrbele Grrrls DJ Crew iz Gradca, klub Gromka pa bo gostil koncert s pisanim naborom izvajalk, od neopunkeric The Klittens iz Amsterdama ter v Berlinu živeče umetnice in performerke Kriste Papista pa do domačih predstavnic humorne glasbene performativnosti, zasedbe Ingver in Gverilke. Nekateri dogodki bodo sledili še v tednih po festivalu, med njimi tudi projekcije kratkih filmov režiserk iz Bosne in Hercegovine Skozi filmski objektiv: ženske o ženskah, delavnica decentraliziranega feminističnega branja ter strokovni posvet Skrb za (so)človeka. Podroben urnik je sicer na voljo na spletni strani mestozensk.org.
