Ministrstvo za kulturo je v okviru javne obravnave, ki se je iztekla konec julija, prejela več pripomb zainteresirane javnosti na predlagano novelo zakona o javni rabi slovenščine. Predlog te novele zakona je ministrstvo v javno razpravo dalo konec junija, z njim pa želi rabo maternega jezika tudi v zakonodaji približati uporabi jezika v sodobni družbi oziroma ga zaščititi v digitalnem okolju. Na predlog so prejeli devet odzivov posameznikov in 12 odzivov društev, javnih zavodov, podjetij in drugih ustanov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je največ pripomb prispelo na predlagano določbo, ki obveznost rabe slovenskega jezika pogojuje z odstotki deleža obiskovalcev spletnih strani. Podobne pripombe so prejeli tudi na predlagano določbo, ki obveznost rabe slovenščine v elektronskih napravah prav tako pogojuje z odstotki tržnega deleža. Več komentatorjev je zahtevalo, da morajo biti nekatere določbe zakona bolj zavezujoče ter da naj se obveznost ponujanja storitev v slovenščini razširi tudi na ponudnike pretočnih vsebin, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Pozivi so bili tudi po bolj jasni definiciji javne rabe slovenščine. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo predvidoma septembra pripravili nov osnutek predloga in ga nato poslali v medresorsko usklajevanje. Novelo zakona nameravajo v DZ vložiti po rednem postopku.