V Posavskem muzeju Brežice so včeraj odprli razstavo z naslovom Osem kopit za dvoje koles – rekonstrukcija keltskega bojnega voza in druge zgodbe s sejmišča v Brežicah, na kateri predstavljajo rezultate zadnjih raziskav na omenjenem arheološkem najdišču, ki so potekale leta 2017. V »glavni vlogi« je rekonstruiran keltski bojni voz v naravni velikosti, izdelan na podlagi arheoloških odkritij v grobu številka 114, v katerem so poleg ostankov voza odkrili tudi ostanke močno uničene etruščanske bronaste situle. »Pokopi z vozovi, ki jih poznamo iz časa železne dobe, so prava redkost. V Sloveniji so bili doslej odkriti samo trije keltski bojni vozovi, vsi na območju Sejmišča v Brežicah,« izpostavlja avtorica razstave Jana Puhar.
Odkrili več kot 160 grobov
Arheološko najdišče Sejmišče se je postopoma, po etapah, večinoma ob raznih gradbenih delih, odkrivalo vse od leta 1948, ko so bili o izkopu temeljev za brežiško veterinarsko postajo odkriti prvi keltski grobovi. Zadnja etapa je bila leta 2017, ko so pripravljali teren za gradnjo parkirišča pri Domu starejših občanov, pojasnjuje Puharjeva. »Z raziskavami smo doslej odkrili severno in južno mejo grobišča, zahodne in vzhodne pa še ne. Skupno je bilo doslej tam odkritih 161 keltskih grobov, značilna skupina med temi keltskimi pokopi pa so bojevniški pokopi, ki predstavljajo približno tretjino vseh grobov na Sejmišču.«
Območje ob južnem delu mestnega jedra Brežic je v spominu Brežičanov zapisano kot sejmišče za živino, zlasti s prašiči so tam trgovali še konec prejšnjega stoletja. Pomembno, čeprav precej drugačno vlogo pa je imelo območje, kot kažejo najdbe, že v času mlajše železne dobe. Veliko keltsko grobišče, ki so ga tam odkrili arheologi in ga v večjem delu tudi že raziskali, sega v čas od približno leta 250 pred našim štetjem, ko se Kelti naselijo v Posavju, pa do leta 150 pred našim štetjem, ko se pod pritiskom prvih rimskih vojaških pohodov začnejo umikati v bolj odmaknjene, višje ležeče lege. Člani skupnosti, pokopani na tem grobišču, so pripadali plemenski zvezi Tavriskov, ki so v mlajši železni dobi poseljevali osrednji in vzhodni del današnje Slovenije. »Kelti so bili ena redkih vojaških velesil, ki so takrat po moči lahko parirale izjemno dobro organizirani rimski vojski,« dodaja Puharjeva.
Ob vozu tudi situla
V razkošnem grobu 114 pa jih je presenetila še ena zanimiva najdba, etruščanska situla. Kot pojasnjuje Puharjeva, gre za izdelek severnoitalskih delavnic, podobne so našli v grobovih v severni Italiji v okolici Verone in v Spini. »Poleg tega, da je izdelek uvožen, je zanimivo tudi to, da je situla od 100 do 150 let starejša od vseh preostalih keltskih najdb na Sejmišču. Verjetno je prišla s trgovanjem ali kot neki bojni plen. Gre za povsem edinstveno najdbo v našem prostoru, imela je najverjetneje tri nogice, sama posoda pa je nekoliko posebne oblike, tudi okrasje je posebno. Takih najdb pri nas ni.« Človek, ki jo je imel v lasti, je bil verjetno pomemben član skupnosti, šlo je za veliko bogastvo. Po keltski navadi pridajanja predmetov v grob so jo pokopali skupaj z lastnikom, pred tem pa so jo obredno uničili, kot tudi vse njegovo preostalo imetje, denimo orožje, osebne predmete, nakit in tudi bojni voz, ki je bil pridan v grob.
Arheologi domnevajo, da je bil bojevnik sežgan na grmadi skupaj z vozom, v grobu so namreč odkrili le kovinske dele voza, kot so kolesni obroči, kolesni zatiči, okrasni pokrovi koles in deli podvozja. Na podlagi najdb v Brežicah tako ugotavljajo, da so Tavriski uporabljali značilen keltski enoosni voz, ki sta ga vlekla dva konja, vprežena v skupni jarem. Konja sta bila majhna in okretna. Voz je upravljal voznik, zraven je bil še bojevnik, opremljen s ščitom in napadalnim orožjem, to je sulico ali kopjem. Voz je bil lahek, izdelan iz lesenih, usnjenih in kovinskih delov. »To so bili zelo prilagodljivi vozovi, imeli so vzmetenje, menda so z njimi celo preskakovali jarke, manjše grbine. Z njimi so lahko šli po vsakem terenu. Odkritelj prvega voza, arheolog Mitja Guštin, ga je celo označil za prazgodovinski tank,« še dodaja Puharjeva.