V galeriji so razstavljena ključna umetniška dela 20. in 21. stoletja, ki obravnavajo zgodovinski dogodek velikega kmečkega punta iz leta 1573 ter lik in pomen Matije Gubca, ljudskega junaka, ki je bil med glavnimi pobudniki upora proti tuji nadoblasti. Kljub temu da dela predstavljajo pomembne mejnike v umetniški produkciji slovenskega, hrvaškega in širšega jugoslovanskega kulturnega prostora, dolgo niso bila dostopna javnosti. Razstava Upor 1573–2023: Veliki kmečki upor je del istoimenskega medinstitucionalnega čezmejnega projekta, pri katerem sodeluje šest ustanov. Med njimi so Muzej seljačkih buna, Gornja Stubica, Muzej Brdovec, Muzej grada Zagreba, Posavski muzej Brežice, Kulturni dom Krško in Galerija Božidar Jakac.

Pri oživljanju kmečkega upora, kot simbola zgodovinskega boja za socialne in politične pravice deprivilegiranih, je imela glavno vlogo prav umetnost, pove Miha Colner, kurator razstave v Galeriji Božidar Jakac: »Zgodovinski viri povedo dokaj malo o kmečkem uporu, zaradi česar ne moremo povsem zanesljivo rekonstruirati vseh dogodkov tistega časa. Večina ljudi je zato po letu 1850 za kmečke upore izvedela skozi umetniška dela, kot so povesti, romani, gledališke predstave, filmi, likovna dela. Umetniška dela pa vselej ustvarijo le interpretacijo zgodovinskih dogodkov, jih stilizirajo in prilagajajo duhu časa. Tako denimo zgodovinopisje ve bore malo o Matiji Gubcu, enem od vodij upora, vendar je prav on postal tisti osrednji mit in simbol kmečkega upora.«

Po letu 1850, nadaljuje sogovornik, so torej ljudske množice skozi umetnost ohranile podobo velikega kmečkega upora, ki se je zasidrala v srce in spomin narodov: »V prostorih, ki so bili skozi zgodovino kolonizirani s strani večjih imperijev, kot sta današnji Slovenija in Hrvaška, je mit o junaških prednikih, ki so se postavili zase, se borili za ideale in pravico ne glede na posledice, vedno znova prišel prav v grajenju kulturne ter nacionalne identitete.«

V ospredju zgodovine
še vedno vitezi in kralji

Razstava je pomembna zaradi uvida v načine zgodovinjenja preteklih dogodkov in konteksta političnega branja le-teh v različnih družbenih okoliščinah in pod različnimi režimi. Najprej so bili kmečki uporniki v času fevdalizma seveda demonizirani, pozitivno konotacijo so pridobili šele po letu 1848, ko so se med vladavino avstro-ogrskega imperija začela rojevati nacionalna vprašanja Slovencev in Hrvatov. V obdobju med 1941 in 1945 je veliki kmečki upor spet pridobil simbolno vlogo upora proti okupatorju, po drugi svetovni vojni pa se je uveljavil kot simbol razrednega boja deprivilegiranih družbenih skupin, kmetov in delavcev. »Po letu 1990 je kmečki upor, oziroma množični upor ljudstva proti oblasti, prav tako izginil iz javnega diskurza, ker očitno ne ustreza politični ideologiji predstavniške demokracije in prostega trga. Danes se simbolika kmečkega upora, za razliko od obdobja med letoma 1850 in 1990, v umetnosti le redko pojavlja, pogostejša je v simboliki protisistemskih protestnikov,« pojasni Miha Colner.

Kot razlog za to, da je danes ta veliki zgodovinski dogodek v kolektivni zavesti še vedno potisnjen na obrobje, Colner navede predvsem spremembo družbenega in političnega ustroja: »Deloma je za njegov umik iz javnega diskurza krivo tudi povezovanje z obdobjem socializma, ki je borbo upornih kmetov enačilo z družbeno revolucijo in uporom proti okupatorju. Danes je duh časa pač takšen, da družbe ne zanima pretirano boj za socialne in politične pravice. Zanimanja za zgodovino je sicer še vedno veliko, ampak so v ospredju predvsem vitezi, vojskovodje, grofje in kralji, ne pa tudi brezpravna raja, ki se brezkompromisno upre oblasti.«

Razstava bo do 1. oktobra na ogled samo v Galeriji Božidar Jakac, predvsem iz praktičnih razlogov, saj bi bila selitev del, ki so izposojena iz različnih muzejskih institucij, prezahtevna. Razstava v Kostanjevici na Krki je zato ena redkih priložnosti, da si ljudje v živo ogledajo enega redkih spominov na krvave boje, ko so se »mali ljudje« z velikim pogumom uprli najmočnejšim. Ker večino del hranijo v muzejskih depojih, ta niso na ogled javnosti. Kurator je izpostavil predvsem ikonična dela Otona Ivekovića, Toneta Kralja, Krste Hegedušića in več kot sedem metrov dolgo sliko Gojmirja Antona Kosa z naslovom Bitka pri Krškem 5. februarja 1573, ki je bila ustvarjena za bansko palačo, današnjo vladno palačo v Ljubljani.