Ministrstvo za kulturo je konec junija v javno razpravo poslalo novelo zakona o javni rabi slovenščine. Pripombe zainteresirane javnosti pričakujejo do 30. julija.
Na ministrstvu za kulturo so po nekajmesečnih pozivih različnih zainteresiranih in lastnih obljubah, da bodo v to področje zagrizli, konec junija vendarle v javno razpravo poslali novelo zakona o javni rabi slovenščine (dostopna je na portalu e-demokracija), s tem pa odprli možnost, da svoje pripombe do konca meseca odda tudi zainteresirana javnost. Zakon želijo spremeniti do te mere, da bo ustrezno zaščitil slovenski jezik tudi v digitalnem okolju, kršilce zakona pa učinkovito sankcioniral. Posodobljeni zakon naj bi tuje gospodarske družbe, ki ne upoštevajo zakonodaje, bolj dosledno prisilil, da svoje storitve slovenskim uporabnikom omogočijo v slovenskem jeziku. Hkrati naj bi bil posodobljeni zakon usklajen z uredbami in direktivami EU.
Aktualni zakon o javni rabi slovenščine je bil sprejet leta 2004, ko zakonodajalec še ni mogel predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, do kulturnih in medijskih vsebin ter do večine drugih informacij, ki jih uporabniki zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform. Čeprav je bil leta 2010 posodobljen, takrat tudi še niso bile razširjene določene pretočne storitve globalnih ponudnikov po celotni Evropski uniji – in mnoge še vedno niso na voljo v slovenskem jeziku.
Že doslej je zakon o javni rabi slovenščine v Sloveniji registrirana podjetja, tudi tuja, zavezoval k uporabi slovenskega jezika, v praksi pa se je izkazalo, da tega ne upoštevajo vsi. Tako denimo še vedno ostaja nerazrešen primer tehnološke multinacionalke Apple, ki je pri nas ponudnik platforme, operacijskega sistema in izdelkov, svojih menijev pa kljub številnim opozorilom še niso ponudili v slovenskem jeziku. Opozorila so bila tudi s strani ministrstva za digitalno preobrazbo in ministrstva za kulturo, nazadnje v Bruslju, kjer so se ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in predstavniki ministrstva sestali s predstavniki podjetja Apple in jih opozorili, da se obeta sprememba zakonodaje ter da bo to spremenilo poslovanje s tujimi podjetji na slovenskem ozemlju.
Na neupoštevanje zakona s strani tujih gospodarskih družb je sicer prva opozorila že komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU leta 2018, ves čas so na to opozarjali tudi iz službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo pod prejšnjim vodstvom. A se je zatikalo že pri tem, katera od inšpekcijskih služb je pristojna, da korporacije sankcionira in prisili k upoštevanju zakona – ali tržni ali medijski inšpektorat pri ministrstvu za kulturo. Vseeno so mnogi menili, da je zakonodaja dovolj zavezujoča, le prisiliti jih je nekako treba, denimo tudi s tožbami. Ministrstvo za kulturo zdaj pravi, da so situacijo do potankosti proučili – konec lanskega leta so imenovali posebno medresorsko delovno komisijo – in sklenili, da bo treba zakon za začetek posodobiti.
Spoštovanje jezikovnih raznolikosti v EU
Zdaj so denimo v novem, posebnem členu zapisali, da je treba podpirati slovenski jezik v elektronskih napravah. Opozoriti velja, da novela zakona ne spreminja, temveč ga le dopolnjuje z nekaj določbami, ki pokrivajo nove vsebine ter omogočajo bolj jasen nadzor. Smo sicer ena redkih držav EU s posebnim zakonom o varovanju jezika, se pa na ravni Unije že pojavljajo pobude, da se s posebnimi akti zaščiti jezikovna raznolikost držav članic.
Ker je pri digitalnih platformah težko govoriti o meji med javno in zasebno rabo, to sivo cono pa so sporna podjetja doslej spretno izkoriščala, so na ministrstvu v novelo dodali še nekaj uvodnih odločb, v katerih so jasno opredelili, kaj zajema javna raba slovenščine. »Izdelki so hkrati naše osebne naprave in dostopne točke do vsakršnih kulturnih, medijskih in drugih storitev, politika varovanja jezika pa je zato širša in zajema tudi platforme,« je izpostavil Lenart J. Kučić, svetovalec za medijsko politiko pri ministrstvu in vodja medresorske delovne skupine za spremembo zakona. Po javni razpravi, če se bodo seveda medresorsko uskladili, bo šla novela v redni zakonodajni postopek, posodobljeni zakon pa bi lahko sprejeli do konca leta.
Glosa o nevidni roki cenzure
Sindikat Glosa je že podal pripombe na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine. V prvi vrsti se ne strinjajo s časovno prisilo, da je bila javna razprava odprta zgolj za mesec dni, in to v času letnih dopustov. Hkrati so izrazili razočaranje nad predlagano novelo, saj naj bi bil veljavni zakon dovolj dober. V predlogu zaznavajo celo nevidno roko cenzure različnih političnih in ekonomskih teženj. »Gre za crimen laesae maiestatis, za izdajstvo prizadevanj civilne družbe, sindikatov in številnih uglednih organizacij. Če predpis nečesa ne rešuje ali to rešuje slabo in v pravni red vnaša nered, ne sme biti sprejet,« menijo. Predlagajo denimo, da se v 11. členu prvega odstavka izbriše »ki imajo sedež v Republiki Sloveniji«, kajti kdor koli ponuja vsebine in storitve uporabnikom na območju naše države, mora to početi v slovenščini. Prav tako bi bilo treba črtati drugi odstavek člena, ki govori, da so odstotki prihodkov z vidika varstva jezika nepomembni, enako odstotki tržnega deleža. V tretjem odstavku pa bi bilo treba ponudnike posredniških spletnih storitev s sedežem v tujini »zavezati« in ne zgolj »spodbujati« k spoštovanju zakonodaje.
