Mednarodni posvet je skupaj z ministrstvom organiziralo Mesto žensk – društvo za promocijo žensk v kulturi. Spolno nadlegovanje in nasilje sta najbolj skrajna, a nikakor ne edina izraza neenakih razmerij moči, zato so razpravljalci naslovili širši kontekst. Ključne za preprečevanje nasilnega vedenja v kulturi so namreč sistemske rešitve, zato so napovedali, da bodo oblikovali akcijski načrt za preprečevanje spolnega nasilja in nadlegovanja, takoj ko bodo pridobili ustrezne podatke pionirske raziskave, ki bo pokazala dejansko stanje tovrstnih nesprejemljivih dejanj v kulturnem sektorju. »Spolno nadlegovanje in nasilje, kot ju razumemo, sta strukturna, in ne individualna pojava. V Sloveniji je spolno nadlegovanje pri delu doživelo kar 25 odstotkov vseh ljudi, kar pomeni, da imamo kot družba velik in resen problem, s katerim se moramo soočiti. V prvi vrsti tako, da se naučimo poslušati in slišati tiste, ki so spolno nadlegovanje doživeli. Hkrati moramo prisluhniti izkušnjam iz civilne družbe, ki se s točkami nasilja srečujejo in dnevno vsem žrtvam ter tarčam nasilja nudijo podporo in naredijo ogromno pri preventivnem obveščanju. Hkrati tudi ozaveščajo o tem, da je takšno nasilje žal vsakodnevno med nami, tudi na področju kulture,« je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko in izpostavila ničelno toleranco do spolnega nadlegovanja in nasilja.
Varno delovno mesto za vse kulturne delavke in delavce
Spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu sta prisotna v vseh porah družbe. Pogoste žrtve na delovnem mestu so tiste osebe, ki svojo kariero šele začenjajo, so pripadniki ali pripadnice manjšin ali pa so vpete v različne oblike ekonomske odvisnosti. Ker je kulturni sektor visoko prekariziran, so kulturne delavke in delavci v mnogih pogledih ranljivejši, zato bodo ukrepi ministrstva v prihodnje vključevali tudi kampanjo ozaveščanja in preprečevanja spolno pogojenega nasilja, predvsem s ciljem izboljšanja pogojev dela v kulturi in večje enakopravnosti znotraj sektorja, je pojasnila Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za razvoj kulturnih politik: »Ministrstvo za kulturo mora zagotavljati pogoje za razvoj vrhunske umetnosti in kulture. Takšna umetnost pa žal ne mora nastajati v pogojih dela, kjer ogromno ustvarjalk in ustvarjalcev ne dobiva primerljivega in pravičnega plačila, ima zaradi generacijskega prepada težave z vstopom v sektor, iskanjem priložnosti za delo in kjer so zaradi vsega naštetega izpostavljeni neenakopravnostim, neenakostim ter različnim zlorabam moči. To žal pomeni, da so izpostavljeni in izpostavljene tudi spolnemu nadlegovanju ter nasilju.« Direktorat za razvoj kulturnih politik bo tudi vodil sam proces preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi, pri čemer bo imel pomembno vlogo tudi dialog s civilno družbo. Tjaša Pureber je med drugim izpostavila, da je prvi korak do ustreznih ukrepov prepoznavanje spolnega nadlegovanja in nasilja v ožjem ter neenakosti spolov v širšem smislu kot sektorske težave.
Po opravljeni raziskavi naj bi bil akcijski načrt pripravljen do poletja, v sodelovanju z drugimi pristojnimi resornimi ministrstvi pa se obetajo morebitne spremembe zakonodaje. Kot je na posvetu opozorila že Katie Kheriji-Watts, vodja oddelka za raziskave in publikacije belgijske organizacije On the Move, so sistemske spremembe del dolgotrajnega in zahtevnega procesa. Pri tem je ob nenehnem mednarodnem sodelovanju nujno treba nasloviti potrebe najranljivejših, če želimo sooblikovati skupno prihodnost za dobrobit in varnost vseh kulturnih delavcev in delavk.
