Kandidatko sta zaradi njene multidisciplinarnosti neodvisno predlagali dve področni strokovni komisiji, komisija za uprizoritvene in komisija za avdiovizualne umetnosti. Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo Emi Kugler med drugim zapisala, da multidisciplinarna umetnica v skoraj štiridesetih letih delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil. »Pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora, v katerem deluje,« je še zapisala. Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti pa je zapisala, da je »Ema Kugler je v slovenskem filmu ime izjeme«. V opusu celovečernih filmov – Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) – se »odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko«. Ob tem so še zapisali, da so »podobe v filmih Eme Kugler rafinirano estetizirane, a naj so še tako fascinantne, so obenem tudi 'nelagodne'«.

Nagrado za življenjsko delo akademskemu slikarju Hermanu Gvardjančiču so podelili za večdesetletno ustvarjanje, ki ga uvršča med osrednje figure slovenske likovne umetnosti. »Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto,« je v obrazložitvi zapisal Robert Lozar, član strokovne komisije za likovne in novomedijske umetnosti. Ob tem opozarja, da »v svojih delih Gvardjančič ustvarja temačno, tesnobno atmosfero, ki zaznamuje večino njegovih del. A v tem nikoli ne zaide v nihilistično odpovedovanje, v zanikanje sveta, ampak ohranja držo intenzivnega pritrjevanja življenju.« Slikarjev opus je raznolik, v zadnjem obdobju pa je »presenetil z novo serijo del, v kateri je na izjemen način zaokrožil svoj opus, se vrnil k lastnim izvirom in hkrati odprl popolnoma nove prostore«. Maja letos je bila v ljubljanski galeriji Bažato pregledna razstava Gvardjančičevih del Risba 1953–2022.