Letošnji mednarodni festival Mladi levi bo ponudil precej obširen program, sestavljen iz treh delov. Tudi tokrat bo stkan iz uprizoritvenih, razstavnih, filmskih in pogovornih dogodkov, manjkala pa ne bo niti družabna razsežnost, ki bo vrhunec doživela na zaključni večer festivala. Ta bo v soboto, 31. avgusta, ko se bodo s praznovanjem poklonili 20-letnici delovanja Stare elektrarne kot centra sodobnih uprizoritvenih umetnosti. »Prav s festivalom smo takrat navdušeno odprli prenovljeno Staro elektrarno,« se spominja Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker, organizatorja Mladih levov in upravljalca tega prizorišča. »Z ustanovitvijo sodobnega produkcijskega središča se je tedaj uresničil del dolgoletnih prizadevanj za izboljšanje položaja neodvisnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Z leti so se vsebine v Stari elektrarni nenehno spreminjale, skladno s premenami v širši kulturni krajini, vseskozi pa se je spreminjal tudi festival.«

Prvi del festivala bo nekoliko drugačen kot običajno, saj bo postavljen v gozd, kjer bo štiri dni na ogled skoraj osemurni dogodek Skupne krajine.

Tako bo tudi tokrat festival oblikovan nekoliko drugače kot doslej: začel se bo namreč v gozdu – ali natančneje, v Koseškem borštu, kjer bo od četrtka, 22. avgusta, pa do nedelje, 25. avgusta, na ogled velik mednarodni projekt Skupne krajine, niz sedmih umetniških dogodkov v naravnem okolju, zatem se bo od ponedeljka preselil na ustaljena prizorišča (Stara elektrarna, park Tabor, Plesni teater Ljubljana), sklepni del festivala pa bo posvečen že omenjenemu jubileju Stare elektrarne.

Premik proti naravi

Projekt Skupne krajine, ki ga podpisujeta Stefan Kaegi, z Mladih levov že znan tudi kot član kolektiva Rimini Protokoll, in Caroline Barneaud, kuratorka gledališča Vidy iz švicarske Lozane, je nastal kot odziv na vse večje število predstav, ki so tematizirale naravo, a so bile postavljene na gledališki oder. »S Stefanom sva se odločila, da logiko obrneva in dogodke prestaviva v naravo, pri tem pa uporabiva gledališke principe. Tako sva k sodelovanju povabila še druge umetnike različnih praks in zasnovala projekt iz sedmih predstav, ki pa so v vsakem mestu malo drugačne, saj so prilagojene lokalnemu okolju in izvedene z lokalnimi sodelavci,« pojasnjuje Caroline Barneaud. Celodnevna izkušnja (vsak dan se bo začela ob 12.30) tako gledalce opremi s stolčki in slušalkami ter pošlje po gozdnih stezah od ene do druge »postojanke«, kjer se sreča s sedmimi različnimi umetniškimi doživetji, med katere se prepletata še sproščeno druženje in piknik.

»Gre za zelo kakovosten in raznovrsten projekt, ki nagovarja širok krog ljudi, tudi tiste, ki niso običajni obiskovalci gledaliških predstav, temveč svoje dni raje preživljajo v naravi,« ugotavlja vodja stikov z javnostmi Bunkerja Tamara Bračič Vidmar. Za obisk Skupnih krajin je obvezna rezervacija vstopnic, saj obiskovalci po elektronski pošti prejmejo tudi dodatna navodila in posebno kodo, s katero so deležni brezplačnega avtobusnega prevoza do prizorišča.

Jaha Koo: Haribo Kimchi, predstava

Južnokorejski performer Jaha Koo se na Mlade leve vrača s predstavo Haribo kimči, kjer v stojnici s hitro hrano na ulicah nočnega Seula premišljuje o mitih, tradicijah in identitetah, povezanih s hrano. Foto: Bea Borgers

Med plesom in filmom

V drugem delu festivala, ki bo v Stari elektrarni, na Taboru in drugod po mestu, se bo zvrstilo kakih ducat raznovrstnih dogodkov, od mednarodne skupnostne koprodukcije Krpanje nevidnega, ki sta jo zasnovali koreografka Ivana Müller in teoretičarka Bojana Kunst, sestavlja pa jo več intervencij v javnem prostoru ter uprizoritev, do plesnega sola Oprostite, cvetovi norveško-bolgarskega umetnika Fredrika Petrova ali plesne predstave Tretji dialog: V pokrajini italijanskega koreografa Alessandra Sciarronija ter kolektiva Colletivo Cinetico. S predstavo Mrmranje bo gostoval norveški gledališki kolektiv Susie Wang, z interaktivno instalacijo Draga Laila palestinski umetnik Basel Zaraa, Jaha Koo (Južna Koreja) pa v uprizoritvi Haribo kimči preučuje kulturne identitete in družbena razmerja sodobnosti.

Italijanski kolektiv Mali Weil v igranem dokumentarnem filmu Gozdovi: priklic raziskuje politična in ekološka vprašanja, povezana z gozdom, turški umetnik Nadir Sönmez pa v svojem performativnem predavanju Diyarbakir: turizem, romanticizem, aktivizem. obravnava kurdski aktivizem​ LGBTIQ+; s predstavo Fun Fact (Zanimivo dejstvo) se vrača tudi naveza kolektiva Beton Ltd. in treh estonskih umetnikov. Prav tako se vračajo Debatne kafane, tradicionalni festivalski pogovori, ki bodo tokrat posvečeni reparativnim praksam in skupnostnemu upravljanju prostorov; festival bo spet gostil tudi delavnico za mlade kritike sodobnih uprizoritvenih praks, izobraževalni program za učitelje in novo sodelovanje z AGRFT z izobraževalno-ustvarjalnim projektom Smer B.

Zaključno praznovanje 20-letnice delovanja Stare mestne elektrarne kot prizorišča za sodobno umetnost bosta med drugim zaznamovala večmedijsko potovanje po minulih dveh desetletjih z naslovom Zlati časi ter podelitev novih nagrad zlata strela za izstopajoče dogodke in umetniške prispevke v prejšnji sezoni, seveda ne bo manjkala niti večerna zabava s plesom. Festivalske vstopnice bodo tudi letos na voljo za simbolično ceno enega evra, bodo pa zato toliko bolj dobrodošli prostovoljni prispevki. 

Priporočamo