Danska jezikoslovka dr. Sabine Kirchmeier je predsednica združenja EFNIL – Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik, katerega člani se ta teden družijo v Ljubljani, kjer Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU gosti konferenco Od ljudi za ljudi: spletni slovarji, jezikovni portali in vloga jezikovnih uporabnikov. Združenje letos praznuje dvajseti jubilej, vanj pa se povezujejo ustanove, ki po evropskih državah skrbijo za jezik in jezikovno opremljenost, kot recimo pri nas to počne že omenjeni Inštitut Frana Ramovša. Po besedah gostitelja srečanja dr. Kozme Ahačiča z inštituta so v Ljubljani ta hip vsi, ki kaj pomenijo na področju oblikovanja jezikovne politike.

Sabine Kirchmeier je direktorica sveta za danski jezik že od leta 2006, gre pa za raziskovalni inštitut, ki sodeluje z državnimi in mednarodnimi institucijami. Njena najpomembnejša področja zanimanja so jezikovna tehnologija, jezikovne strategije podjetij in ustanov, valenca. Magistrirala je iz danskega jezika in književnosti ter diplomirala iz nemškega jezika in književnosti na Univerzi v Koebenhavnu. Doktorirala je iz jezikoslovja in računalniške lingvistike na Univerzi Odense, zdajšnji Univerzi južne Danske. Angažira se tudi politično in slovi kot zahtevna, spretna pogajalka.

Vaš materni jezik govori skoraj šest milijonov ljudi, moj materni jezik slaba dva milijona. Oba bi lahko šteli med »male« jezike, če jih gledamo v kontekstu »velikih«, ko so španščina, kitajščina, angleščina. Na kaj moramo biti pozorni, da v teh globalnih časih ohranimo svoje »male« jezike?

Vsak dan moramo skrbeti, da se naši jeziki govorijo v vseh mogočih kontekstih, pa naj gre za izobraževanje, poslovanje, javno upravo, znanost ali kulturne dejavnosti. Pomembno je, da se zavedamo finančnih motivov, ki sprožijo prehod na drug jezik. Globalizacija je že dolgo eden od glavnih sprožilcev, zlasti v visokem šolstvu in gospodarstvu. Na Danskem ima več kot šestdeset odstotkov industrijskih podjetij angleščino za sporazumevalni jezik, v znanosti pa se na danskih univerzah skoraj vsi predmeti na magistrski stopnji poučujejo v angleščini.

Digitalizacija je še en dejavnik, kjer se programi in programska oprema, vsebine v družbenih medijih in pretakanje ponavadi najprej pojavijo v angleščini in šele veliko pozneje v drugih jezikih.

V Sloveniji imamo težave z velikimi korporacijami, kot je denimo podjetje Apple, ker na svoje izdelke nočejo namestiti menijev, prevedenih v slovenski jezik. Kako se multikorporacije obnašajo pri vas na Danskem? Kako z zakonodajo urejate to področje?

Meniji za Dance niso tako velik problem, saj smo s šestimi milijoni prebivalcev vendarle nekoliko večji trg. Vendar je tako, da vedno nekako zaostajamo za tri, štiri leta; na primer z aplikacijami na iphonu ali z »google translate«. Nobena zakonodaja pri nas ta hip tega področja ne ureja, se pa pri nas zavedajo problema, da do novih tehnologij, opremljenih z danščino, pridemo dokaj pozno.

Pri nas sicer imamo poseben zakon za varovanje jezika, s katerim bi lahko tuje korporacije celo prisilili s sankcijami, a se žal zakon ne spoštuje; veliko je različnih interesov.

No, na Danskem je na področju pretočnih storitev prišlo do zanimive rešitve, kako ta tuja podjetja vendarle nekako regulirati. Problem je, da pri pretočnih storitvah obstaja nevarnost, da bomo videli zelo malo programa z vsebinami v danščini, saj se in se še bo veliko serij in filmov produciralo za angleško govoreče občinstvo. In naša vlada se je odločila, da morajo tuje korporacije za pretočne storitve plačati državi najmanj pet odstotkov od svojega prometa. Če pa slučajno producirajo vsebine v danščini, plačajo manj oziroma je davek manjši. Tako zbrana sredstva gredo potem za podporo snemanju domačih filmov, za televizijo, radio in podcaste na Danskem. Mislim, da je to zelo dobra ideja.

V Evropski uniji obstajajo pobude za bolj učinkovito zakonsko ureditev tega področja, da bi torej lahko vsi evropski jeziki resnično enako participirali na trgu. Kako v teh pogajanjih z EU sodeluje združenje EFNIL?

Dialog z evropsko komisijo je bil vedno zelo dober in trenutno razmišljamo o tem, kako čim bolj učinkovito reševati težave na področju jezikovne raznolikosti. Obstaja kar nekaj jezikov, ki jih govori toliko ljudi, kot jih govori slovenščino, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki jih govori še manj, na primer islandščino, malteščino, latvijščino in litovščino – in vsi imajo pravzaprav podobne težave. Naše združenje je dejavno tudi pri zagotavljanju evropske jezikovne enakosti v digitalnem sektorju, kot sta jezikovna tehnologija in umetna inteligenca.

Menda naj bi člani združenja na multinacionalke naslovili zahtevo, da svoje vsebine takoj začnejo prevajati v vse evropske jezike. Drži?

Pravzaprav se o tem še nismo konkretno pogovarjali, a menim, da bi bilo zbiranje dejstev o dejanskem stanju za vse evropske jezike dobro izhodišče, rezultati pa bi morda spodbudili politike in podjetja, da razmislijo in najdejo dobre rešitve.

Kakšno moč ima pravzaprav združenje EFNIL? Je to politična, lobistična moč?

EFNIL je organizacija, v kateri se povezujejo uradne institucije za nacionalne jezike. Več kot polovica naših članov prihaja iz državnih institucij. Vsaka država ima svojo suverenost, ki jo spoštujemo. Svojo moč EFNIL gradi na zagotavljanju mednacionalnih informacij in strokovnega znanja o jezikovnih vprašanjih, kot so jezikovne politike, kako javne institucije komunicirajo z državljani, kako so različni jeziki opremljeni glede na jezikovno tehnologijo, v zadnjem času smo začeli preučevati tudi načine, kako se mednarodna tehnološka podjetja ukvarjajo z jeziki.

Verjamemo v javno razpravo, ki temelji na dejstvih, in potrudili se bomo, da ta dejstva posredujemo javnosti in političnim odločevalcem. Naš moto je »Vaš jezik je naša dediščina«, kar pomeni, da so evropski jeziki v veliki meri med seboj povezani in sorodni. Izposojali so si besede in stoletja vplivali drug na drugega. Skrb za vsak posamezni jezik nedvomno prispeva k jezikovni in kulturni raznolikosti v Evropi. Svojo moč torej ​EFNIL gradi na sodelovanju in zagotavljanju informacij.