Kot smo v Dnevniku že poročali, so velika težava umetnostnega trga ponaredki, pri čemer so med slovenskimi umetniki po podatkih zasebne agencije Artstar, ki se ukvarja s certificiranjem umetnin, največkrat ponarejeni kipi Janeza Boljke. S ciljem izločanja ponaredkov z umetnostnega trga in povrnitve zaupanja so v Artstaru začeli periodično pregledovati in evidentirati umetnine. Junija so se že posvetili delom slikarke Elde Piščanec in Marka Šuštaršiča, pri katerih med pregledanimi umetninami v prvem popisu niso zaznali ponaredkov, prav tako se je poleti prvič sestala štiričlanska komisija za popisovanje in zaščito avtorskega dela Janeza Boljke. Sestavljajo jo sin umetnika in lastnik avtorskih pravic Miha Boljka, profesor in kipar Jurij Smole, umetnostni zgodovinar Gojko Zupan in likovni kritik ter sodni cenilec in izvedenec za umetnost, likovno umetnost in sodobno likovno umetnost Aleksander Bassin. Kot ocenjuje Damjan Kosec, direktor Galerije in dražbene hiše Sloart ter Zavoda za razvoj umetniškega trga, pod okriljem katerega delujeta agenciji Artindex in Artstar, bo zaradi zahtevnosti primera popis del Janeza Boljke trajal do sedem let.
Zaznanih 13 ponaredkov kipov
Na prvem popisu Boljkovih umetnin v agenciji Artstar je štiričlanska komisija obravnavala 35 kipov, ki so jih zasebni lastniki prinesli na pregled avtentičnosti. »Čeprav smo pri prvem popisu Boljkovih del pričakovali slab rezultat, nas je ta vseeno presenetil,« pravi Damjan Kosec. Komisija je namreč med pregledanimi kipi prepoznala trinajst ponaredkov in zanje izdala potrdilo o neavtorstvu, pri šestih so bila mnenja, ali gre za original ali ne, različna, zato jih čaka še nadaljnja analiza, 16 pa jih je prejelo certifikat o avtorstvu. Po zaključenem postopku so kipe vrnili lastnikom, pri čemer imajo stranke možnost pritožbe na sklep komisije. »V tem primeru komisija še enkrat odloča, če ponovno zavrne avtorstvo dela, ima stranka še vedno možnost sodnega procesa,« pojasnjuje Kosec. In kot dodaja, po prvem pregledu Boljkovih del pritožb niso prejeli, so pa Damjan Kosec, Miha Boljka in Aleksander Bassin z različnih telefonskih številk začeli prejemati klice in SMS-sporočila z žaljivo vsebino in grožnjami, zato so se prejšnji teden obrnili na policijo. Predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Ljubljana Aleksandra Golec nam je na vprašanje o prijavah groženj odgovorila, da podrobnosti o obravnavanih ne morejo sporočiti. Potrdijo lahko, da na ljubljanski policijski upravi trenutno potekata predkazenska postopka zaradi suma storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ter zoper človekove pravice in svoboščine.
Sumi ponarejanja umetniških del
Kot so tudi sporočili s policije, v slovenskem prostoru skoraj vsako leto obravnavajo prijave sumov ponarejanja umetniških del. »Največkrat gre za (anonimne) prijave posameznikov, ki domnevajo, da gre za ponarejeno umetniško delo. Kot domnevni ponaredki se največkrat pojavijo umetniške slike in certifikati, ki pripadajo slikam, medtem ko je prijav o domnevno ponarejenih kipih manj. Največkrat je bila policija obveščena o sumih ponaredkov umetniških slik slovenskega avtorja Zorana Mušiča ali ponarejenih kipov Janeza Boljke,« je zapisala Aleksandra Golec. Med preiskavo kaznivega dejanja, so še pojasnili na policiji, vedno sodelujejo tudi s strokovnjaki ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorskega centra, kustosi, galeristi, sodni izvedenci in cenilci ter drugi, ki lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k uspešni preiskavi.
S problematiko ponaredkov kipov Janeza Boljke se njegov sin Miha Boljka ukvarja že vsaj 15 let. Domnevne ponaredke, ki jih je videl na spletu, v galerijah in na bolšjih sejmih pa je že velikokrat prijavil policiji. Po njegovih besedah je ponaredkov več vrst, nekateri kalupe modelirajo sami, drugi odlitke naredijo po originalu. Cilj evidentiranja Boljkovih kipov, ki so se ga lotili v Artstaru, je vzpostavitev javnega kataloga avtorjevih originalnih kipov, ki bodo s certifikatom dobili višjo vrednost, in izločitev ponaredkov s trga, je jasen Kosec.
