V petek sta pripadnika italijanske okoljevarstvene skupine Zadnja generacija prilepila roki na zaščitno steklo, ki ščiti sliko Alegorijo pomladi italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija. Protest v sobi posvečeni Botticeliju v firenški galeriji Uffizi so kmalu za tem prekinili policisti in aktivistom izdali uradni ukaz prepovedi zadrževanja v mestu, umetnina pa je ostala nepoškodovana. To je le zadnji v vrsti podobnih koordiniranih napadov na umetnine, ki se pojavljajo zadnji mesec dni. Organizirajo jih različne okoljevarstvene skupine, združene pod koalicijo Just Stop Oil.

Na udaru najpomembnejše umetnostne institucije

Okupacija Uffizija je peti v seriji zaporednih primerov. Pripadnika koalicije, Eben Lazarus, 22 letni študent glasbe in Hannah Hunt, 23 letna študentka psihologije, sta v londonski Narodni galeriji v začetku julija ikonično Constablejevo sliko z naslovom Senožeti prekrila s posterjem, ki prikazuje uničeno pokrajino kot posledico globalnega segrevanja. Med drugim sta roki nalepila na okvir slike, prav tako pa sta nosila majici z napisom Just Stop Oil in glasno izražala potrebo po ukrepanju glede podnebnih sprememb. Med drugim je Lazarus poročanju tujih medijev povedal, da je umetnost sicer pomembna, vendar ne bolj pomembna od življenj njegovih bratov in sester ter vseh generacij, ki bodo živeli v prihodnosti.

Protestniki izbirajo predvsem umetnost z visoko vrednostjo

Incidentu v Narodni galeriji so sledili še trije. V galeriji Kelvingrove in muzeju v Glasgowu je skupina protestnikov okupirala McCullohovo sliko škotske pokrajine iz 19. stoletja. Dva sta roki prilepila na okvir, ostali trije pa so z barvo v spreju po stenah muzeja pisali slogane kampanije. Emma Brown, 30-letna protestnica, dejanje razlaga kot opozorilo umetniškim institucijam, ker jih puščajo na cedilu. »Umetnost govori resnico in se povezuje z našimi najglobljimi čustvi. A pripraviti razstavo o podnebnih spremembah ni dovolj, morali bi spodbijati vladne načrte, ki omogočajo novo nafto in plin«. Proteste so prav tako organizirali v galeriji v Manchestru in v londonskemu Courtlaudu, v katerem so se prilepili na Van Goghovo sliko z naslovom Cvetoča breskev.

Na vrsto prišla tudi
Da Vincijeva Zadnja večerja

Vrhunec dogajanja pa je dosegel protest v londonski Kraljevi akademiji. Protestniki so za medij izražanja izbrali kar Da Vincijevo Zadnjo večerjo, pod katero so z barvo v spreju ponovno napisali slogan. Uporaba in okupacija javnega prostora kot mesta odpora in aktivizma ima znotraj družbenih in političnih bojev dolgo zgodovino, prav tako kot je umetnost za protestnike uporaben vzvod s simboličnim namenom. Skupina je sicer povedala, da umetnost uporabljajo zato, ker je »del naše kolektivne zgodovine, in ker jo preveč ljubimo, da bi dopustili njeno uničenje«. Hkrati pa so opozorili britanske oblasti, da bodo s protesti nadaljevali, če ne izpolnejo njihovih pogojev. Po nedavnem dogodku v Firencah pa njihova dejavnost ni več omejena zgolj na Združeno kraljestvo.