Potem ko je pred dnevi z mesta direktorja javnega zavoda GO! 2025 odstopil Gorazd Božič, naj bi novogoriški mestni svet danes za vršilko dolžnosti direktorice imenoval Mijo Lorbek, dosedanjo vodjo kabineta novogoriškega župana Sama Turela, ki jo je tudi predlagal na ta položaj. Najverjetneje bo predlog potrjen, s tem pa bo 43-letna menedžerka ter strokovnjakinja za marketing postala četrta oseba v nekaj več kot dveh letih, ki bo prišla na čelo te ustanove, odgovorne za pripravo in izvedbo projekta evropske prestolnice kulture leta 2025 v Novi Gorici in italijanski Gorici. Vendar ves ta prepih na direktorskem mestu ne vpliva na nastajanje programa, zatrjujeta tako Gorazd Božič kot programski vodja zavoda Stojan Pelko.
Kratka obdobja vodilnih
Spomnimo: Nova Gorica je bila za evropsko prestolnico kulture v letu 2025 izbrana proti koncu leta 2020 (poleg nje bo naziv nosilo še nemško mesto Chemnitz); uspešno kandidaturo, ki je pri izvedbi projekta že predvidevala dejavno sodelovanje z italijansko Gorico, je oblikovala skupina, ki jo je vodila režiserka Neda Rusjan Bric, danes umetniška svetovalka zavoda GO! 2025. Ta je nato skupaj z Vesno Humar kot koordinatorico projekt kulturne prestolnice vodila do uradne ustanovitve zavoda jeseni 2021; njegovo vodenje je novembra istega leta kot ustanovni vršilec dolžnosti direktorja prevzel Gregor Karer, ki ga je imenoval tedanji novogoriški župan Klemen Miklavič, po izvedenem razpisu pa je bila za direktorico zavoda marca 2022 imenovana Kaja Širok, nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine.
Vendar na položaju ni ostala dolgo – po treh mesecih je namreč dala odpoved, saj je postala državna sekretarka za kulturo v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Junija 2022 jo je tako sprva kot vršilec dolžnosti nasledil Gorazd Božič, pred tem vodja kabineta župana Miklaviča, ki je bil nato po izvedenem razpisu septembra lani imenovan tudi za direktorja. Postopno pa se je Božič znašel v nemilosti nove sestave mestnega sveta – ta mu je že pred meseci izrekel nezaupnico zaradi (domnevno) prepočasnega črpanja programskih sredstev, sedanji župan Samo Turel je nato napovedal možnost njegove razrešitve, pred nekaj dnevi pa je Božič odstopil sam, in sicer zaradi »različnih vizij razvoja in izpeljave projekta evropske prestolnice kulture«, pri čemer je poudaril, da je z ekipo »naredil vse, kar so obljubili«.
Božič je očitke o neuspešnem črpanju sredstev že vseskozi zavračal s pojasnilom, da naj bi po načrtih zavod glavnino denarja prejel proti koncu leta, kar nam je znova potrdil včeraj. »Programska sredstva, ki nam jih je za leto 2023 namenilo ministrstvo za kulturo, torej nekaj več kot 1,2 milijona evrov, smo počrpali več kot 98-odstotno, predvsem v zadnjih dveh mesecih,« poudarja Božič. »Samo majhen del predvidenih programskih dejavnosti se je zamaknil v prihodnje leto, gledano v celoti pa program nastaja po predvidenem urniku.« Vseeno se je odločil za odstop; kot pravi, je ocenil, da bi z vztrajanjem na položaju zgolj oviral razvoj projekta EPK. »Med županom ter direktorjem ne sme biti nezaupanja. In upam, da bodo zdaj stvari tekle bolj gladko kot v zadnjem času.«
Težave zaradi podražitev
Celoten operativni proračun za petletno obdobje projekta EPK 2025 je po Božičevih besedah ocenjen na približno 20 milijonov evrov – sledi torej okvirom finančne konstrukcije, ki je bila predvidena že na samem začetku. Skupno deset milijonov evrov bo prispevalo ministrstvo za kulturo (enako vsoto je namenilo tudi EPK v Mariboru leta 2012), pet milijonov evrov bo prispevala mestna občina Nova Gorica, 1,5 milijona evrov pa naj bi dodale še druge občine goriške regije ter dežela Furlanija - Julijska krajina; na približno enak znesek računajo iz evropskih sredstev, dva milijona evrov pa naj bi dobili s tržno dejavnostjo ter s sponzorstvi oziroma strateškimi partnerstvi.
Omenjena skupna vsota sicer obsega tako programska sredstva (za program naj bi namenili nekako dvanajst milijonov evrov) kakor tudi stroške dela, marketinga in pa delovanja samega javnega zavoda GO! 2025. Tu so še sredstva za investicije, ki pa niso stvar zavoda – občina in država naj bi sicer v tamkajšnjo infrastrukturo vložili okoli 117 milijonov evrov. Božič opozarja, da bo predvideni program, zapisan v prijavno knjigo, zaradi izrazitega povišanja produkcijskih ter drugih stroškov v zadnjem času sicer zelo težko izpeljati. »Zanj bi zdaj potrebovali vsaj šest milijonov evrov več; če ne bo mogoče zagotoviti dodatnih sredstev, bo treba vsaj nekatere projekte verjetno črtati.«
Programski vodja EPK Stojan Pelko je optimističen. »Priprava programa poteka skladno z načrti in začrtanimi vsebinskimi poudarki, prihajamo pa tudi na točko, ko bomo lahko podrobneje predstavili nekatere projekte.« Kot pravi, imajo podpisane večletne pogodbe z več kot 60 projektnimi partnerji, kar pomeni, da program »nastaja v stabilnih razmerah«; skupno naj bi obsegal blizu 400 dogodkov.
