Slab položaj številnih delavk in delavcev v kulturnem in kreativnem sektorju, zlasti tistih, ki niso redno zaposleni v javnih zavodih, ni nekaj novega – toda razmere so se v zadnjih letih iz različnih razlogov (svoj delež je prispevala tudi epidemija) zaostrile do točke, ko se je že vsak drugi neodvisni oziroma samostojni ustvarjalec znašel na robu poklicnega (pa tudi dejanskega) preživetja. V zaključnem delu raziskave stanja v sektorju, ki ga je spomladi izpeljal kreativni center Poligon, je denimo kar polovica sodelujočih poročala, da nimajo dovolj dohodkov za osnovne potrebe, prav toliko jih je razmišljalo tudi o iskanju novega poklica. Kronična prekarnost, težavni pogoji dela, nizki honorarji in nemoč ob spornih praksah naročnikov, na primer javnih zavodov, ki od ustvarjalcev pričakujejo, da bodo delali zgolj »za reference« ali skromno plačilo, so zdaj botrovali nastanku sindikata za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki so ga ustanovili v nedeljo.

Sindikat, ki ima trenutno že več kot 200 članov, združuje delavke in delavce v kulturnem in kreativnem sektorju, ki delujejo kot zunanji izvajalci v javnih zavodih, nevladnih organizacijah ter podjetjih, a tudi druge, ki so s sektorjem posredno ali neposredno povezani; večini je skupna trajna socialna ter finančna negotovost, vendar v Zasuku k včlanitvi vabijo tudi vse, »ki verjamejo, da kulturni sektor nujno potrebuje premišljen sistemski obrat, ne pa zgolj začasnih in površinskih popravkov, kot smo jim priča že več desetletij«. Sindikat je sicer namenjen delavcem vseh statusov – samozaposlenim v kulturi, samostojnim podjetnikom, zaposlenim v zasebnih zavodih, zadrugah, društvih in pa družbah z omejeno odgovornostjo, pogodbenim delavcem, pa tudi študentom, dijakom, delavcem na črno in upokojencem.

Za uveljavitev standardov

Na ustanovni skupščini Zasuka so sprejeli statut in program dela, izvolili pa tudi kolektivno vodstvo, ki ga bo uresničevalo – tega sestavljajo 15-članski delavski odbor ter koordinatorke in koordinatorji. Za prvo leto so si zadali dva glavna cilja, namreč izgradnjo »močnega, množičnega in demokratičnega sindikata« ter reševanje težave izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij do delavk in delavcev v sektorju; med drugim se bodo trudili za izboljšanje plačilne discipline. »Javni zavodi so pri plačevanju sodelavcev zakonsko obvezani k spoštovanju določenih standardov, a teh ne upoštevajo,« je poudaril član odbora Miha Blažič. »Na tem področju bi morali vzpostaviti red in uvesti sankcije za neplačnike.« Na dolgi rok si bo sindikat prizadeval za preureditev trenutnega ustroja sektorja, demokratizacijo ekonomskih razmerij in doseganje osnovnih delavskih standardov za vse ustvarjalce.

Kot pravi članica odbora Katja Praznik, bo Zasuk deloval po modelu celostnega organizacijskega pristopa, ki se v svetu vse bolj uveljavlja; ta ne temelji toliko na ponujanju servisnih storitev kot na dejavni vlogi delavk in delavcev v procesih odločanja, načrtovanja in postavljanja zahtev. Skozi več mesecev oblikovanja sindikata so na sestankih in v anketah zaznali štiri glavne sklope težav: poleg plačilne nediscipline in pomanjkanja delavskih pravic še pomanjkanje delovnih prostorov in odsotnost odpravljanja posledic epidemije. »Najprej pa si bomo prizadevali za okrepitev naše pogajalske moči s pridobivanjem novih članov.« V prvem letu delovanja sindikata se bo delavski odbor razširil še za dvanajst regijskih predstavnikov lokalnih odborov, ki so že v procesu vzpostavljanja, poleg lokalnih odborov pa bodo glede na potrebe in pobude oblikovali še akcijske skupine za reševanje specifičnih vprašanj. »Klasični sindikalni pristop je hierarhičen, mi pa želimo delovati čim bolj kolektivno,« še dodaja članica odbora Eva Matjaž. »Prav tako bi radi s tako široko vodstveno strukturo kar najbolje zajeli raznovrstnost sektorja, ki obsega sila raznolika področja, od novinarstva do posameznih zvrsti umetnosti, in različne statusne oblike dela. Zato so tudi težave, s katerimi se srečujejo delavci, zelo različne.«