Kot je spomnila, je direktorjema obeh združenih muzejev potekel mandat, zato "njuni delovni mesti ne obstajata več". V skladu s tem jima je bila izrečena odpoved, je pojasnila. Enak postopek je bil namreč izveden tudi za prejšnjega direktorja Muzeja osamosvojitve Željka Oseta.
Kot je še dodala ministrica, ima na novo ustanovljeni javni zavod - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije novo v. d. direktorico Natašo Robežnik. Dežman je bil sicer po ustanovitvi prezaposlen v omenjeni muzej, a je kmalu prejel odredbo o neprihajanju na delo, je sporočil v torek.
Na novinarsko vprašanje o očitkih dela javnosti, da gre za politično odločitev, je ministrica odvrnila, da so združitev muzejev napovedali že ob začetku mandata te vlade, saj je muzejski sektor v celoti potreben prenove. Razlogi so bili tako po njenih besedah strokovne narave, med drugim so ustanovili tudi posebno delovno skupino za muzejsko politiko, ki se bo ukvarjala s celostno prenovo tega področja.
Kot je ob tem spomnila ministrica, imamo v Sloveniji 53 muzejev, od tega več kot deset nacionalnih. Muzej slovenske osamosvojitve je bil, kot je znova poudarila, »narejen brez zbirke, prostorov, resnega razmisleka in javne razprave«.
V. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Nataša Robežnik je za STA pojasnila, da sta Dežman in Oset prejela odpoved v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, zaradi nezmožnosti opravljanja funkcije oz. delovnega mesta, ki je posledica objektivnih okoliščin, in sicer spojitev delodajalca delavca Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojite ter sklepa o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenija.
Zaradi ustanovitve novega javnega zavoda in posledično ukinitve dveh javnih zavodov, jima je prenehal mandat direktorja kot poslovodne osebe. S prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti vezani na njen obstoj. Delavec, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, posledično gre za nesposobnost opravljanja funkcije, ki je bila predmet pogodbe o zaposlitvi. O samem izrazu nesposobnosti pa gre za dolgoletno sodno prakso, ki je uveljavila izraz nesposobnost za različne okoliščine. Tako v tem primeru to ni nesposobnost v smislu razumevanja nesposobnosti zaradi osebnih okoliščin, ampak nesposobnost iz objektivnih razlogov, ki se jih ne da spremeniti, je še zapisala.
Dežman je v torek medijem sporočil, da mu je bila "po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti". Pred tem je dobil odredbo o neprihajanju na delo. »Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd,« je ob tem pojasnil.
Kot je še zapisal v torkovem sporočilu za javnost, je »zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije« na inšpektorat za delo poslal zahtevo za urgentni inšpekcijski nadzor pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Obenem je izrazil bojazen, da »bodo v programu za leto 2023 cenzurirali razstavo o odkritju 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico«.
Vlada je sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združita v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register. S tem je prišlo do združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod, oba predhodna muzeja pa sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda.
