Ljubljanski poletni festival je pisana manifestacija kulturnih in umetniških dogodkov za raznovrstne okuse in generacije, od nadvse priljubljenih muzikalov, baletnih in opernih predstav, koncertov filmske glasbe - z mladimi glasbeniki na poti h karieri kot tistimi že prekaljenimi; vse do gostovanj velikih orkestrov iz svetovne prve lige. V finalnem tednu je 71. Ljubljana Festivala že gostil Kraljevi orkester Concertgebouw pod vodstvom maestra Ivána Fischerja, obetata pa se še dva vrhunska koncerta: nocoj z Bostonskim simfoničnim orkestrom in dirigentom Andrisom Nelsonsom ter v nedeljo za uradni zaključek festivala Gewandhaus orkester Leipzig, ki ga bo vodil dirigent Herbert Blomstedt.
Razcvet Bostončanov
z Nelsonsom
Latvijski dirigent Andris Nelsons je ta hip eden najbolj iskanih in priljubljenih dirigentov. Nesporni uspeh je doživel z osemletnim vodenjem Simfoničnega orkestra v Birminghamu, kjer je nasledil slovitega sira Simona Rattla. Trenutno je glasbeni direktor Bostonskega simfoničnega orkestra, s katerim prihaja na Ljubljana Festival. Bostonski orkester in orkester Gewandhaus iz Leipziga, ki nastopi v nedeljo, pa se celo zelo dobro poznata prav po zaslugi maestra, ki hkrati zaseda mesto kapelnika v legendarnem švicarskem orkestru. Posledično oba orkestra večkrat sodelujeta. Pod maestrovim vodstvom ameriški orkester snema vse Šostakovičeve simfonije, švicarski pa vse Brucknerjeve simfonije. Nelsonsa vabijo še drugi iz prve lige orkestrov, denimo Dunajski filharmoniki; pred tremi leti je dirigiral njihov tradicionalni novoletni koncert, skupaj so izvedli Beethovnov cikel, orkestraši pa ga naravnost obožujejo.
Bostonstončani so orkester ustanovili leta 1881 in so drugi najstarejši med petimi največjimi ameriškimi simfoničnimi orkestri. V zadnjem desetletju sodelovanja z Nelsonsom so dobesedno odprli novo poglavje – prejeli so več grammyjev, na mednarodnih turnejah pa si pridobili dodaten ugled. Ljubljanski koncert bodo začeli z delom Štirje afroameriški plesi mladega afroameriškega skladatelja Carlosa Simona, ki skozi glasbo pogosto razmišlja o problematiki socialne pravičnosti v Ameriki. Sledila bo priljubljena baletna glasba Petruška Igorja Stravinskega, nato pa se bo orkestru na odru pridružil pianist Jean-Yves Thibaudet, da odigrajo zadnji »orientalski« klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa, ki nosi vzdevek Egiptovski. Thibaudet je sicer izdal kar 51 albumov, prejel oskarja za najboljšo izvirno glasbo v filmu Pokora, dvakrat je bil nominiran za grammyja.
Z znakom evropske dediščine
Gewandhaus orkester Leipzig se po svojem zvenu precej razlikuje od drugih simfoničnih orkestrov, to njegovo edinstvenost je prepoznala Evropska unija, ki je orkestru podelila znak evropske dediščine, ki ga sicer podeljujejo za edinstvene prispevke k evropskemu zgodovinskemu in sodobnemu glasbenemu bogastvu. Ustanovili so ga leta 1743 in je ena najstarejših glasbenih institucij na svetu. Med drugimi je orkester vodil Felix Bartholdy Mendelssohn.
V Ljubljano prihajajo z ameriško-švedskim dirigentom Herbertom Blomstedtom, ki slovi po karizmi, skromnosti in izjemni natančnosti, je mojster za repertoarje nemških, avstrijskih in skandinavskih skladateljev. Program bo v Ljubljani nedvomno poseben. Po uvodni Schubertovi Peti simfoniji bomo poslušali simfonično pesnitev Spomini iz norveških gora in Tretjo simfonijo Franza Berwalda. Gre za švedskega skladatelja, ki je bil ortoped, upravnik žage in steklarne, v prostem času pa je skladal; ampak danes velja za vodilnega skandinavskega skladatelja zgodnjega 19. stoletja. Maestro Blomstedt je med drugim dobitnik dveh glasbenih nagrad grammy za projekte s Simfoničnim orkestrom iz San Francisco.
Med obema velikima orkestroma jutri v Križankah nastopi še Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, gost večera v Križankah bo Klemen Klemen. Kreslin nastopi na festivalu vsako leto, letos bo to že dvaintridesetič zapovrstjo, in ponovno mu je uspelo razprodati Križanke v celoti.
