Jubilejna petdeseta podelitev Plečnikovih nagrad, naših najvišjih nacionalnih arhitekturnih priznanj, ki jo je sinoči pripravil Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, je pozornost tudi tokrat usmerila na dela, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji ter »dokazujejo, da njihov avtor ni zgolj aktivni ustvarjalec prostora, ampak celotne družbe«, kot se je izrazil predsednik sklada Boštjan Vuga. Nagrade so prejela vrhunska dela s področij različnih arhitekturnih praks, ki »gradijo, spreminjajo in bogatijo naš življenjski prostor«.
Strokovna žirija, ki so jo tokrat sestavljali Aljoša Dekleva (predsednik), Matej Kučina, Meta Kutin, Anja Planišček in Špela Spanžel, je nagrajence izbirala v prenovljenih kategorijah (za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za realizacijo javnega prostora, za strokovno publicistiko in za bogatitev prostorske kulture) in med skupno 50 prispelimi predlogi po omenjenih področjih razdelila eno Plečnikovo nagrado ter tri Plečnikove medalje – izjema je bila le strokovna publicistika, kjer nobeno prijavljeno delo ni ustrezalo pričakovanemu formatu – in še dve študentski štipendiji.
Premik v multidisciplinarnost
Plečnikovo nagrado je tako v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila prejelo delo Odprta knjižnica v ljubljanski Osnovni šoli Vič, ki so ga zasnovali Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta. Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je prejelo delo Vrtec Kočevje, enota Čebelica; avtorji arhitekture so Jure Hrovat, Ana Kreč in Katja Paternoster, krajinske arhitekture pa Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali. Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Krater – tipologija mestne divjine v avtorstvu multidisciplinarnega kolektiva Krater, ki ga sestavljajo Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza, Danica Sretenović, Rok Oblak, Primož Turnšek, Sebastjan Kovač, Eva Jera Hanžek, Anamari Hrup, Amadeja Smrekar, Altan Jurca Avci in društvo Prostorož.
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel projekt Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture, ki je bil realiziran v obliki postavitve slovenskega paviljona na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021 in pa spremljajoče knjige ter dogodkov; njegovi avtorji in kuratorji so Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar, Asta Vrečko, Anja Delbello, Aljaž Vesel, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Vid Hajnšek in Jana Jocif. Dve enakovredni štipendiji Plečnikovega sklada sta prejela Sebastjan Cvelbar za magistrsko nalogo z naslovom Idejna presnova ekonomsko/zakonodajnega prostora in zasnova Potemkinovega mesta na mestu Ljubljana, in Lenart Piano za magistrsko nalogo Ali lahko gradimo drugače? Idejna zasnova tovarne konopljinega betona v Šmatevžu pri Gomilskem.
Letošnje Plečnikove nagrade spremlja še vrsta dogodkov – tako so v Plečnikovi hiši že sinoči odprli tudi razstavo tokratnih nagrajencev, ki bo na ogled vse do 11. junija, danes ob 18. uri bo v Mestnem muzeju Ljubljana sledila okrogla miza z naslovom Zmagujemo? o prihodnosti arhitekturnih nagrad, jutri bodo odprli še razstavo Plečnikove nagrade 2023 v galeriji DESSA, od konca junija pa bo čez poletje na ogled tudi razstava Zmagujemo? v Mali galeriji Banke Slovenije.