Svoj 75. rojstni dan so v Posavskem muzeju Brežice posvetili vsem pomembnim soustvarjalcem muzeja in tamkajšnjih zbirk, še posebej tistim, ki so predmete donirali v zadnjih obdobjih; v zahvalo so jim pripravili razstavo Muzejski donatorji – ožilje muzeja. »Muzejski donatorji so ožilje muzeja, muzejski sodelavci pa njegovo srce,« poudarja direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj. »Skupaj je muzej trajnostno delujoč organizem, ki svojo energijo in moč izkazuje tudi skozi vključevanje v uresničevanje ciljev Agende 2030, usmerjenih v pet področij – ljudje, Zemlja, blaginja, mir in partnerstvo. Poslanstvo muzejev torej ni samo zbiranje, varovanje, raziskovanje in predstavljanje, ampak je tudi znanje, ustvarjanje, komunikacija, inovativnost, kreativnost, delo s skupnostmi in sooblikovanje trajnostnega razvoja.«
51 škatel zapuščine
Postavili so v bistvu razstavo, ki se prepleta in dopolnjuje z nekaterimi stalnimi razstavami prek različnih zgodb, ki obiskovalca navdihujejo in spodbujajo k razmisleku pa tudi akciji. Osrednji del je namenjen donacijam domačinke, slikarke in pedagoginje Alenke Gerlovič (1919–2010). Med letoma 1978 in 2010 je namreč muzeju podarila številna umetniška dela, fotografije, dokumentarno in drugo gradivo. Gre za 1354 slik, grafik, risb, skic in drugih umetniških del ter arhiv, ki obsega 51 škatel. Izbor iz donacije so zdaj umestili v predstavitev Posavja med drugo svetovno vojno in jo s tem izpostavili kot »enega od glasov medvojne partizanske umetnosti«. Izpostavljeno gradivo izkazuje njeno povezanost z Brežicami in slovensko kulturo ter njen svetovni nazor. V muzeju je že stala stalna razstava njenih doniranih slik, ki bodo po končani prenovi prostorov ponovno na ogled.
Drugi izpostavljeni donator je Ivan Ivačič, prva kuharska televizijska zvezda, najbolj slavni slovenski kuharski »chef«, kot bi mu rekli danes, ki je bil tudi prva kuharska zvezda v tedanji Jugoslaviji. Njegovo zgodbo lahko doživimo skozi predmete, ki jih je muzeju podaril njegov sin Peter Ivačič. Na RTV Ljubljana je kuhal med letoma 1960 in 1975, s svojo knjižno uspešnico Kuharska knjiga pa je prodrl v tako rekoč vsak slovenski (in jugoslovanski) dom. Svojemu častnemu meščanu so se v Brežicah poklonili že leta 2021 z razstavo Po Posavju z žlico in čašo, ko so praznovali mojstrov stoti rojstni dan, letos, ob 40. obletnici njegove smrti, pa so razstavo dopolnili še z njegovimi osebnimi predmeti.
Kristal in steklo
S predmeti iz zapuščine družine Pisanski iz Podbočja, ki jih je muzeju doniral Tomaž Pisanski, so dopolnili dve razstavi, Po Posavju z žlico in čašo s posrebrenim jedilnim priborom z začetka 20. stoletja in razstavo novejše zgodovine Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990 z diplomo pevskemu zboru Sokolskega društva Sv. Križ pri Kostanjevici iz leta 1935. Druga donacija na stalni razstavi novejše zgodovine je z območja Sevnice, gre za dnevnik z začetka druge svetovne vojne, ki ga je pisala takrat 19-letna Lidija Jančič, pozneje poročena Motore. Dnevnik je muzeju podaril njen sin Ljubomir Motore.
Razstavni prostor je tudi pred baročno Viteško dvorano. Tam stoji vitrina, v kateri so stekleni kozarci in steklenice. Kristal je imel nekoč v domovih posebno, posvečeno mesto. Uporabljali so ga le za posebne priložnosti, vmes pa so ga skrbno hranili kot del okrasja dnevnih sob in kuhinj. Med donatorji so Robert Šupe, Marijan Krošelj, Smiljana Didek in družina Dobravc. Šupe denimo je velik dobrotnik muzeja. Poklonil je tudi opremo za knjižnico in knjižno gradivo, različne osebne predmete, z muzejem pa še vedno sodeluje na večerih, ko se bere klasična literatura, ter občasno finančno podpira razstavne projekte.
Direktorica se je iz preteklosti spomnila še ene velike donatorke, velike dobrotnice Josipine Hočevar (1824–1911), ki je med drugim podpirala meščansko šolo v Krškem, zgradila bolnišnico, pomagala prenoviti župnijsko cerkev v Krškem in štipendirala umetnike, med njimi kiparja Ivana Zajca, avtorja slovitega Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ustanovila je šestnajst štipendijskih skladov, ki so delovali do druge svetovne vojne. Poleg direktorice so soavtorice razstave o donatorjih še Mihaela Kovačič, Andreja Matijevc in Andrejka Vabič Nose.
