»Prejšnja sezona je bila zelo uspešna, s polnimi dvoranami tako na domačem odru kot na številnih gostovanjih ter z vrsto nagrad na različnih festivalih doma in v tujini, sklenili pa smo jo z začetkom vaj za dve predstavi, ki bosta zaživeli že kmalu,« je v uvodu ob predstavitvi programa prihajajoče sezone v Prešernovem gledališču Kranj omenil Jure Novak, direktor in umetniški vodja te hiše. Pripravili bodo štiri premiere, ki bodo črpale iz klasikov in sodobne evropske dramatike, med njimi pa bo tudi krstna uprizoritev nove slovenske komedije. »Za ta nabor bi lahko rekli, da se v vsebinskem smislu ukvarja z vprašanjem razmerij moči v svetu in z napetostmi med njimi – seveda pa se bo te tematike vsaka predstava lotila po svoje,« dodaja Novak.
Glasovi spregledanih
Uvodna premiera sezone bo prva slovenska uprizoritev besedila Kot vsa svobodna dekleta sodobne bosanske dramatičarke Tanje Šljivar, v režiji Mojce Madon jo bodo prvič izvedli 14. septembra. Drama je nastala kot odziv na novico iz rumenega tiska, ki je obravnavala resničen dogodek – sedem trinajstletnic se je s šolske ekskurzije vrnilo nosečih. Članek je sprožil množico komentarjev na spletu, besedilo igre pa perspektivo obrne k samim dekletom in njihovemu doživljanju; skozi fiktivne monološke izpovedi teh najstnic avtorica razkriva njihovo intimno občutenje sveta, seksualnosti in nosečnosti, pa tudi njihovo ujetost v svet tradicionalnih vrednot oziroma v družbeno stvarnost, v kateri odraščajo ter jo kritično motrijo. »Tako protagonistke dobijo glas, ki ga v resničnosti niso imele, saj jih nihče ni vprašal, kako so se počutile in kaj se je pravzaprav v resnici zgodilo,« je pojasnila režiserka. V predstavi bo nastopil celoten ženski del igralskega ansambla in še dve gostji.
Moški del ansambla se bo medtem posvetil drugi premieri, ki nastaja v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst in prihaja na spored oktobra – to bo (»na žalost vselej aktualno«) klasično besedilo Georga Büchnerja Woyzeck, ki v središče postavlja človeka z družbenega dna, nemočnega in zatrtega slehernika, ki iz anonimnosti stopi šele, ko prestopi mejo. Kot je znano, Büchnerju igre ni uspelo dokončati, saj je pri 23 letih umrl zaradi tifusa; prav zato je vsaka njena postavitev tudi izziv, kako rekonstruirati avtorjevo sporočilo. Kot ugotavlja režiser predstave Igor Pison, je »fragmentarnost naše družbe zelo podobna fragmentom, ki jih je zapustil Büchner«, kjer ni jasno niti to, kateri je prvi ali kateri je zadnji prizor. »V tem smislu je postavitev te drame vedno odsev časa, v katerem nastaja – današnji je povezan zlasti s strahom in negotovostjo,« meni Pison in dodaja, da pravzaprav prav družba proizvaja ljudi, ki tako kot Woyzeck »tavajo v izpraznjeni ideji samega sebe«.
Različni obrazi družbe
V decembru bo sledila prva slovenska uprizoritev drame Razodetje sodobnega švedskega dramatika Mattiasa Anderssona v režiji Ivice Buljana. Avtor, ki v svojih besedilih obravnava predvsem žgoča družbena vprašanja in duševne stiske ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo, se v njej loti teme verskega fanatizma ter izgube življenjskega smisla. »Anderssonova besedila so razmeroma neobičajna, saj bi jih lahko ob prvem branju opisali kot skorajda preveč neposredna, na trenutke delujejo kot manifest, hkrati pa dajejo vtis avtomatskega nadrealističnega pisanja,« ugotavlja Buljan. V Razodetju sledimo trem parom, ki vsak zase začutijo »božji klic«, pri tem pa se po besedah režiserja odpira dilema, kaj je pravzaprav ta višja sila, ki se je naselila vanje.
Sklepna premiera sezone bo ponudila še krstno uprizoritev besedila Gospodarji neumnosti, ki ga piše Jure Karas, režirala pa ga bo Tijana Zinajić. »To bo nekakšna resna komedija – ali pač humorna tragedija, to je tudi žanr, ki mi je najbolj pri srcu,« pojasnjuje Karas. »Sicer pa bo šlo v njej za analizo različnih odnosov in hierarhij, od osebnih do ekonomskih in družbenih, v katerih se znajdemo vselej znova.« Predstava bo odprla tudi 55. teden slovenske drame, ki bo tokrat razširjen še s predstavami v okviru velikega mednarodnega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, katerega nosilec je Prešernovo gledališče Kranj ter spodbuja sodelovanje in izmenjave med različnimi gledališkimi okolji – kot je omenil pomočnik direktorja Rok Bozovičar, bodo gostili uprizoritve iz Španije, Bolgarije, Malte in Kosova. V sodelovanju s programom Ars na festivalu načrtujejo tudi živi izvedbi dveh radijskih iger, ki sta nastali po besedilih z lanskega razpisa za Grumovo nagrado.
V abonmaju pet predstav
V prihajajoči »sezoni drznih pogledov in odprtega duha«, kot so jo poimenovali v Prešernovem gledališču, bodo abonentom ponudili pet predstav, ob štirih domačih premierah še gostujočo uprizoritev SNG Nova Gorica Pet vrst tišine britanske avtorice Shelagh Stephenson v režiji Maše Pelko. Najmlajšim obiskovalcem so namenili zdaj že tradicionalne Sobotne matineje.
