»Projekt Neue Galerie und Kasematten arhitektov Matije Bevka, Vase J. Perovića in Johannesa Paara odlikujejo izjemna umestitev v prostor, dosledno izpričan odnos med historično strukturo in novimi arhitekturnimi intervencijami, skoraj čarobno vzdušje notranjega prostora in vrhunska izvedba,« je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, ki ji predseduje Tomaž Krušec, sestavljajo pa jo Jurij Kobe, Ana Kreč, Darja Matjašec in Peter Šenk. »Pri prenovi kazemat v mestu Wiener Neustadt nas je najbolj zanimalo prav to, kako vzpostaviti primeren dialog med historičnim tkivom in novimi intervencijami. Kako zastaviti projekt, da ne eno ne drugo ne bo prevladalo, temveč bo enakopravno in povezano sodelovalo v novi vlogi – to je v vlogi nove mestne institucije, multifunkcionalnega objekta, ki ponuja nove razstavne površine, kot tudi ustrezno predstavlja izjemne historične strukture,« o nagrajenem projektu pravi njegov soavtor Matija Bevk. Kot še dodaja arhitekt, so pri projektu prenove srednjeveške strukture historično tkivo, stare skladiščne dvorane, stare zidove in druge prostore očistili prizidane navlake, ki se je skozi čas nabrala, s čimer so ponovno odkrili »nekdanje, do sedaj zakrite in zasute prostorske odnose«. Ob tem so nove elemente v vidnem betonu zasnovali tako, da se od zgodovinskih dosledno razlikujejo in hkrati z obstoječim vzpostavljajo jasen arhitekturni dialog. Kot je tudi zapisala strokovna žirija, nagrajeni projekt predstavlja eno najboljših arhitekturnih realizacij slovenskih arhitektov, ki se ukvarja s temo prenove in revitalizacije arhitekturnih spomenikov. »To je arhitektura, ki na spoštljiv način vzpostavi dialog z obstoječimi historičnimi strukturami, hkrati pa se ne boji uporabe novih materialov, konstrukcij in drugih sredstev, ki nekdaj zapuščenim zidovom zagotavljajo novo življenje.« Ob tem, da je za Plečnikovo nagrado izbrano arhitekturno delo, ki je bilo realizirano v tujini, predsednik strokovne žirije Tomaž Krušec poudarja, da slovenski arhitekti z velikim uspehom ustvarjajo tudi v tujini, pri čemer pa postaja slovenska arhitektura zaradi projektov, kot je nagrajeni, v Evropi in svetu vse bolj prepoznavna.

Plečnikovi medalji za sosesko Novo Brdo in Cukrarno

Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo sta letos pripadli projektoma Cukrarna avtorjev Marka Studna, Jerneja Šipoša in Borisa Matića ter soseska Novo Brdo avtorjev Aljoše Dekleve, Tine Gregorič in Lee Kovič. Cukrarna, kot so zapisali v žiriji, je po Cankarjevem domu, kar je bila državna investicija še v nekdanji Jugoslaviji, »brez dvoma najbolj veličasten prostor kulture, ne le v glavnem mestu, temveč tudi v preostali državi in regiji«. Avtorjem pa je z zasnovo intervencije v obstoječe stanje »uspelo oblikovati prostor in graditi atmosfero, ki resnično prisluhne sodobnemu pojmovanju kulture v urbanem prostoru«. Pri drugem projektu, ki je prejel Plečnikovo medaljo, je komisija prepoznala izreden prispevek k načrtovanju kolektivne stanovanjske gradnje. Ena izmed največjih sodobnih sosesk v Sloveniji s skoraj 500 neprofitnimi najemniškimi stanovanji predstavlja pomemben korak v naši sodobni gradnji bivalnih okolij. Kot pravijo v biroju Dekleva Gregorič arhitekti, je bilo pri zasnove soseske pomembno vodilo »trajnostno dimenzioniranje skupnosti vse od merila urbanizma do arhitekturnega detajla. Poleg tega v projektu z oblikovanjem prostorov, namenjenih souporabi stanovalcem, nismo ustvarjali zgolj zasebnih domov, temveč tudi delujočo stanovanjsko skupnost.«

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture je prejela interdisciplinarna delovna skupina. Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Špela Karo, Mateja Kavčič, Natalija Lapajne, Darja Pergovnik, Ana Porok, Irena Potočnik, Špela Spanžel (vodja), Marko Stokin, Tomaž Štoka (koordinator), Metka Štrajhar, Meta Štular, Irena Vesel, Gojko Zupan in Bogo Zupančič so bili nagrajeni za vpis del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Plečnikovo medaljo za delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike so podelili Mateji Kurir za znanstveno monografijo O oblasti v arhitekturi. Poleg tega so podelili še Plečnikovo študentsko priznanje, ki ga je prejela Eva Matijašević za magistrsko delo Idejna zasnova rafinerije odpadkov in energetsko središče na območju termoelektrarne Trbovlje, izdelano pod mentorstvom Roka Žnidaršiča.

Pomen javnih natečajev za kakovostne arhitekturne rešitve

Kot so ob letošnji podelitvi Plečnikovih odličij poudarili v strokovni komisiji, je na razpis prispela vrsta kakovostnih arhitekturnih del, med katerimi pa je bilo kar nekaj projektov izredno kakovostnih in večina teh izhaja z javnih natečajev. »Na tem mestu je treba znova opozoriti na pomembnost natečaja kot edinega postopkovnega sredstva, ki omogoča izbor najbolj kakovostnih arhitekturnih rešitev,« so zapisali v komisiji. Prav tako je večina letos nagrajenih in nominiranih projektov s področja prenove, kar je v sodobnem kontekstu še posebno pomembno. »Živimo v času, ko nas podnebje vsak dan opozarja, da je treba spremeniti naš invaziven odnos do okolja. Spremembe našega vedenja moramo sprejeti na vseh nivojih našega bivanja. Ravno v tem kontekstu se mi zdi pomembno, da namesto vedno novih gradenj, ki zasedajo nepozidana naravna zemljišča, svojo pozornost usmerimo v prenove obstoječega stavbnega fonda,« poudarja Tomaž Krušec.