S ponovno postavitvijo Male čarovnice v Lutkovnem gledališču Ljubljana niso dobili le nove lutkotečne predstave (torej spet oživljene historične lutkovne uprizoritve, ki se je tako ali drugače zapisala v zgodovino slovenske lutkovne umetnosti), temveč tudi novo uspešnico – vsaj če sodimo po nadvse naklonjenih prvih odzivih občinstva in vnaprej razprodanih ponovitvah, ki se jih bo sicer do konca leta zvrstilo kar precej. Nemara bi lahko rekli, da gre za »klasično« predstavo v najbolj žlahtnem smislu, tako po prikupni pravljični vsebini, ki najmlajšim gledalcem nevsiljivo odstira vprašanja o pomenu dobrote in vztrajnosti, kot po uporabi tradicionalne lutkovne tehnike; oboje je podčrtano s tekočo izvedbo in toplim humorjem, kot celota pa ravno prav prilagojeno sodobni zaznavi, da kake tri četrt ure trajajoča uprizoritev v zanesljivi ter natančni režiji Braneta Vižintina niti za trenutek ne deluje razvlečeno ali celo zaprašeno.

Marionetno predstavo Mala čarovnica je na odru današnjega Lutkovnega gledališča Ljubljana leta 1967 zasnoval in zrežiral Jože Pengov, utemeljitelj sodobnega slovenskega lutkovnega teatra, ki je tudi pripravil dramatizacijo istoimenske zgodbice znanega nemškega avtorja Otfrieda Preusslerja – ta govori o mali čarovnici, stari šele 127 let, ki živi s svojim krokarjem v hišici sredi gozda in si silno želi, da bi se lahko udeležila vsakoletnega čarovniškega plesa na Kleku. Vendar ji druge čarovnice tega ne dovolijo, češ da je premlada in da sploh še ni prava čarovnica; mala čarovnica se kljub temu prikrade na zabavo, toda ko jo odkrijejo, mora v enem letu dokazati, da je enakovredna starejšim kolegicam. Pri tem pa si nedolžno predstavlja, da je »dobra čarovnica« takšna, ki pomaga tistim v težavah, ne pa tista, ki čara hudobije, kakor pravzaprav pričakujejo od nje ...

Uprizoritev Jožeta Pengova (to je bila sicer tudi slovenska praizvedba tega besedila) s podnaslovom »pravljična igra za marionete v 13 slikah« je na eni strani izkazovala usmeritev k sodobni pravljični poetiki, na drugi pa tudi njegovo veliko zaupanje v izrazno ter estetsko moč marionet. Te je ustvaril kipar in oblikovalec lutk Slavko Hočevar (med letoma 1956 in 1970 tudi likovni vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana), ki je vsaj v slovenskem prostoru močno pripomogel k razumevanju lutke kot likovne umetnine. In če osvežena postavitev Male čarovnice z replikami lutk in scene sledi podobi izvorne predstave, je za novo priredbo besedila, v katerem ne manjka barvitih značajev in zabavnih dialogov, kakor tudi ne prepoznavnih zagat iz otroškega vsakdana, poskrbela dramatičarka Jera Ivanc, sicer tudi dramaturginja predstave. Naslovno junakinjo igra Aja Kobe, krokarja Matevž Müller, razgiban nabor epizodnih oseb pa animirajo ter interpretirajo Ana Hribar, Jure Lajovic, Rok Kunaver in Boštjan Sever.