Večplastna opera Don Carlo italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija velja za njegovo najdaljšo in najambicioznejšo opero (v originalu je spisana v petih dejanjih). Konflikti, ljubezenska razmerja, moralne dolžnosti, politični ideali – vse to kaže na kompleksno dramatično panoramo človeških strasti v Španiji 16. stoletja.
Ljubezenska in politična zgodba
Operna zgodba govori o ljubezni med prestolonaslednikom Don Carlom in francosko princeso Elizabeto de Valois, ki pa se je zaradi širših političnih interesov morala poročiti z njegovim očetom, španskim kraljem Filipom II. Ko se Don Carlov prijatelj Rodrigo, markiz Posa, medtem zaplete še v politično zaroto, se zgodijo tragične stvari za vse vpletene.
Verdi, takrat že slaven skladatelj s 24 napisanimi operami, je opero Don Carlo napisal po naročilu pariške Opere in po francoskem libretu Josepha Méryja ter Camilla du Locla; premiera je bila marca 1867. Libretista sta motive poiskala v istoimenski drami Friedricha Schillerja iz leta 1787, a ker sta se držala izvirnika, je nastalo zelo dolgo besedilo, opremljeno z obveznim baletnim vložkom. Vse to operi ni prineslo popolnega uspeha, zato je že skladatelj privolil v okrajšave (okrajšano so ponovili vsaj štiridesetkrat). Na italijanskih odrih se skrajšana verzija ni obnesla, zato je skladatelj za premiero januarja 1884 v milanski Scali opero spet občutno predelal; izpustil je denimo prvo dejanje, za premiero v Modeni leta 1886 pa je ponovno posegel v opero ter ji dodal prolog. Prva ljubljanska uprizoritev opere se je zgodila na odru ljubljanske Opere v sezoni 1961/1962, prva in edina mariborska uprizoritev doslej pa v sezoni 1999/2000.
Dejstva na trhlih virih
Četudi so protagonisti na španskem dvoru zgodovinsko izpričani, o relevantnosti zgodovinskega konteksta opere vendarle velja dvomiti, opozarjajo postavljalci: Schiller je namreč pri snovanju svoje drame uporabil večinoma vprašljive vire (revizionistične teorije, špekulacije). »Kljub temu se enotnost med zgodovinskimi dejstvi, dramo in Verdijevo tako imenovano véliko opero (francosko grand opéra) kaže v dejstvu, da je bila za politično in kulturno zbliževanje Španije in Francije ključna prav poroka, ki jo obravnava opera.« Režiser Marin Blažević, sicer ravnatelj in umetniški direktor HNK Ivana pl. Zajca na Reki, se je zato fokusiral na teme ljubezni, politike, moči in osebnega žrtvovanja, ob tem pa je poskušal slediti čim bolj relevantnemu zgodovinskemu kontekstu.
Maestro Valentin Egel, ki je tudi šef dirigent reškega simfoničnega orkestra, je ponosen predvsem na izjemno zasedbo pevcev. Hrvaški basist Luciano Batinić bo španski kralj Filip II., grški tenorist Dimitris Paksoglou bo Don Carlo, Rodriga bo odpel Domen Križaj v alternaciji z Ljubomirjem Puškarićem, Valentin Pivovarov bo nastopil kot Veliki inkvizitor, sopranistka Rebeka Lokar kot Elizabeta de Valois, mezzosopranistka Irena Petkova kot princesa Eboli. Solistov bo še nekaj, na odru pa jih bodo pospremili hišni simfonični orkester, operni zbor in baletni ansambel. Scenograf in oblikovalec luči je Wolfgang von Zoubek, kostumografinja je Sandra Dekanić, koreografinja pa Maša Kolar.
