Rade Šerbedžija je igralec in režiser ter tudi pesnik in glasbenik, koncert v Križankah pa bo nekakšen glasbeno-gledališki dogodek v njegovi maniri; naslovil ga je Zbog sebe, zbog tebe, zbog drugih (Zaradi sebe, zaradi tebe, zaradi drugih).
Koncert naj bi trajal dve uri in 15 minut, z njim na odru bosta mladoporočenca, kitarist in skladatelj Miroslav Tadić ter violinistka, pevka, skladateljica in pesnica Yvette Holzwarth. »S Tadićem, ki sicer živi v Los Angelesu, sva skupaj naredila že tri plošče, velikokrat sem gost na njegovih koncertih. Prav na njegovo pobudo sem pred 15 leti zasnoval svoj bend Zapadni kolodvor, ki bo ravno tako z nami na odru. V prvem delu koncerta bo moj gost slovenski igralec in šansonjer Jure Ivanušič, s katerim sva že velikokrat pela v duetu. Tokrat bo z nama še čudovit pianist iz Beograda Vasil Hadžimanov.« Šerbedžija je napovedal še dva skrivnostna gosta.
Svojo prvo ploščo je posnel leta 1974, skupaj je izdal štiri studijske albume. Njegove lirične pesmi so postale zimzelene, kot tudi njegove interpretacije starograjskih pesmi in šansonov. »Seveda sem v prvi vrsti igralec, a sem tudi glasbenik. Imam pa vsaj še dve strasti. Ena je šport, polprofesionalno sem celo igral nogomet. Druga strast je pisanje. Nisem bil toliko ohol, da bi si želel postati pisatelj, mislil pa sem, da se bom ukvarjal z literaturo, da bom morda profesor ali novinar. Potem pa sem se lotil pisanja pesmi. Doslej sem objavil štiri pesniške zbirke.«
Spomini na prve filme v Sloveniji
V Ljubljano je prejšnji teden prispel iz Zagreba. »Z režiserjem Vinkom Brešanom za nacionalno televizijo, po štirih letih ponovno, snemamo nadaljevanje serije Dnevnik velikog Perice, ki bazira na kultnem filmu Kreše Golika Tko pjeva, zlo ne misli. Jaz bom novi Gospod Fulir, ki ga je v Golikovem filmu igral Relja Bašić. Pred tem sem v Los Angelesu snemal nadaljevanje serije The Old Man z Jeffom Bridgesom, kjer sodelujem v treh od šestih novih epizod. Pripravljam se že tudi na predstave Kralja Leara v poletnem gledališču Ulysses na Malih Brionih, ki ga vodiva s soprogo, režiserko Lenko Udovički. Gledališče odpremo 19. julija s premiero Beraške opere avtorskega tandema Brecht-Weill, ki jo režira moja soproga. Sam bom igral še v predstavi Kdo se boji Virginie Wolf?« Želijo si postati mednarodni teater, »kar pa je težko, saj s strani države nimamo veliko podpore«.
Šerbedžija je sicer v jugoslovanskih filmih igral v več kot 40 vlogah in je štirikratni prejemnik nagrade zlata arena za najboljšega igralca. Igral je tudi v slovenskih filmih. »Teh prvih filmov se sploh zelo rad spominjam. Bil sem še mlad igralec, na akademiji, in prve glavne vloge sem dobival prav v slovenskem filmu.« S svojo prvo veliko vlogo je nastopil v Sedmini leta 1969 v režiji Matjaža Klopčiča, leto pozneje pa v filmu Rdeče klasje režiserja Živojina Pavlovića, ki se je gledalcem vtisnil v spomin tudi po prvem eksplicitno prikazanem prizoru spolnosti v slovenskem filmu.
»Ne bom pozabil fantastičnih soigralcev, snemali smo v Mariboru in na Ptuju ter se veliko družili med seboj. Tam sta bila denimo Tone Slodnjak in Vinko Bogataj. V slovenskem prostoru smo sodelovali tudi z Mileno Zupančič, Dušanom Jovanovićem, Radkom Poličem Racem, Borisom Cavazzo. Iz teh profesionalnih in prijateljskih vezi sem se ogromno naučil. Kot je rekel moj prijatelj Ljubiša Ristić, ki je leta 1981 ustanovil KPGT (Kazalište-pozorište-gledališče-teatar): 'Vse, kar v gledališče prihaja novega, prihaja iz Slovenije.' Oboževal je Jovanovića.«
Očaral je Hollywood
V Hollywood je Šerbedžija prispel že kot zrel igralec. Spoznali so ga skozi angleško-francosko-makedonsko koprodukcijo režiserja Milča Mančevskega Before the Rain (Pred dežjem). Film si je prislužil nominacijo za oskarja za tujejezični film in zlatega leva, on pa v Benetkah tudi nagrado za najboljšega igralca po mnenju kritikov. »Američani so ta film resnično vzljubili, tudi mnogi svetovno priznani režiserji, vem recimo za Phillipa Noycea,« se smeje Šerbedžija.
Pravi še, da je sam ob tem filmu nekoliko sentimentalen. »V mojem 'prejšnjem' življenju so mi bili najpomembnejši filmi, ki sem jih snemal z Živojinom Pavlovićem. In ko me je v Londonu potem obiskal mlad makedonski režiser Mančevski, sva se dobila v kafiču Sokol. Dal mi je scenarij za film, naj ga preberem. Tako sem bil navdušen, da sem ga dvakrat prebral, preden sva se naslednji dan spet dobila v istem kafiču. Rekel mi je: 'Če ste res tako navdušeni, potem vam lahko priznam, da sem to vlogo napisal posebej za vas. Kajti moj najljubši režiser je Pavlović in vi ste igrali kar pet velikih vlog v petih njegovih velikih filmih.' V bistvu mi je Žika Pavlović ustvaril to vlogo in posledično mednarodno kariero.«
Šerbedžija je v filmski meki pozneje nastopil še v številnih drugih uspešnicah, med drugim v filmu Svetnik režiserja Phillipa Noycea, Stigmata Ruperta Wainwrighta, Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka in Misija: Nemogoče 2 Johna Wooja.
