»V gledališču se običajno raje izogibamo nedorečenim koncem, ampak v resnici se šele takrat odprejo vse možnosti pomenov,« je ob predstavitvi programa prihodnje sezone v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) za Dnevnik dejal direktor Tibor Mihelič Syed, ki je na začetku avgusta prevzel direktorski položaj v drugem javnem zavodu, s koncem leta pa bo svoj drugi mandat sklenil tudi umetniški vodja Goran Injac. »Gre za zadnje dejanje deset let trajajoče vzporedne predstave, ki sva jo oblikovala z Goranom, v njej pa skupaj s kolektivom vzpostavljala Mladinsko kot pomembno družbeno in politično gibalo, na novo zarisovala meje tega, kar umetnost je, in tistega, kar ni, nenehno pa smo vztrajali tudi pri preverjanju prevladujočega sistema vrednot.« Naslov sezone, imenovane Konec dober, vse dobro, tako z nekaj samoironije premišljuje nedavno prelomnico, a tudi temeljna izhodišča, ki so zaznamovala usmeritev minulih let.
Vrsta avtorskih projektov
Sezona, v kateri se bo zvrstilo osem premier, bo izrazito zaznamovana z avtorskimi projekti – prva dva bosta na sporedu že oktobra. Odprtje bo pripadlo projektu z delovnim naslovom Domolov, ki ga režira Bor Ravbar. Po režiserjevih besedah je bil njihovo izhodišče člen slovenske ustave, ki pravi: država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno stanovanje. Ob tem je dodal, da bodo v predstavi skušali pokazati posledice nedelujoče stanovanjske politike in osvetliti mehanizme za nastanek stanovanjske krize, predvsem z osebnimi zgodbami najemnikov in stanodajalcev, prodajalcev ter kupcev. Sledil bo avtorski projekt Žige Divjaka Ptice, v katerem bo režiser z resnično zgodbo o jati vran, ki so jo iztrebile rotterdamske mestne oblasti, nadaljeval svoje gledališko ukvarjanje s tematiko okolja in sobivanjem različnih živih bitij na našem planetu. Projekt se bo dotaknil tudi vprašanja migracij, iskanja boljšega življenja in (ne)možnosti integracije.
Od spektakla do podeželja
Novembra bo v Ljubljani na ogled mednarodna koprodukcija Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta, ki je bila v režiji italijanskega tandema ErosAnteros – sestavljata ga Davide Sacco in Agata Tomšič – premierno že uprizorjena v Bologni; odzivi na ta glasbeno-scenski spektakel s skupino Laibach so bili izvrstni. Januarja bo na vrsti avtorski projekt Boško in Admira, ki ga pripravlja režiserka Živa Bizovičar. »Izhodišče zanj je fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja, posneta leta 1993, ko sta muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil neznani ostrostrelec,« je razložila. »Razmišljali bomo o tem, kdaj je primerno oziroma nujno spregovoriti o bolečini drugega ter kakšno je etično odgovorno in smiselno stališče umetnikov v odnosu do dokumentarnih vsebin.«
Marca bo na sporedu premiera predstave 1974 v režiji Tomija Janežiča. Ta je del gledališkega omnibusa dvanajstih predstav, ki nastajajo (ali so že nastale) v različnih gledališčih v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici. Še ena, naslovljena 1980, bo v SMG sledila v naslednji sezoni. V Mladinsko se vrača tudi režiser Oliver Frljić, ki bo pripravil avtorski projekt Inkubator, po uspešni seriji Spolna vzgoja II pa nadaljujejo tudi sodelovanje z režiserko Tjašo Črnigoj, ki pripravlja projekt 55. člen. Dokumentarna uprizoritev bo rekonstruirala boj za reproduktivne pravice žensk v obdobju, ko se je socialistični sistem bližal koncu in so v regiji naraščale nacionalistične težnje, obenem pa so se uveljavila nova družbena gibanja in feminizem. Po zaslugi feminističnih iniciativ je pravica do kontracepcije in umetne prekinitve nosečnosti v Sloveniji zapisana v ustavi.
Po Festivalu performansa MGL nadaljuje tudi sodelovanje z umetnico Barbaro Kukovec: v novem performansu Kuharica sestre Barbare bo pripravila teren za izmenjavo receptov s svojimi sopodeželankami, da bi ustvarile nepatriarhalno podeželje. Nadaljevali pa bodo tudi cikel Takorekoč in sodelovanje z zavodom Emanat. x vl
