Prvi gledalci ljubljanske Drame bodo v nove začasne prostore, ki jih je osrednje nacionalno gledališče v času prenove matične hiše dobilo v nekdanjih industrijskih prostorih na Litostrojski cesti 56, vstopilo naslednji petek, 4. oktobra, ko se bo sezona 2024/25 začela s premiero v Mali Drami. Na novi lokaciji si bo tako na malem odru mogoče najprej ogledati predstavo Povišica Georgesa Pereca v režiji Anđelke Nikolić, ki ji bo v soboto, 12. oktobra, na Velikem odru sledila še premiera drame Otroci sonca Maksima Gorkega v režiji Paola Magellija.
Da so začasni prostori ljubljanske Drame – pod arhitekturni projekt se podpisujeta Jure Grohar in Anja Vidic iz studia Vidic Grohar arhitekti – nastali v spoju med industrijsko identiteto obstoječega kompleksa iz šestdesetih letih prejšnjega stoletja in poustvarjenimi vezmi z matičnim gledališčem ter nekaj neposrednega značaja stare Drame, je vidno odtisnjeno v oba osrednja prostora ljubljanskega gledališča, tako Velikega odra kot Male drame. »Vsak izmed prostorov začasne Drame ima poseben značaj, vsi skupaj pa ustvarjajo majhen univerzum v Litostroju,« je ob novinarskem ogledu Drame L56 poudaril arhitekt Jure Grohar. Pri čemer sta vstopa v obe preddverji dvoran izjemno teatralna. Vhodni prostor na Veliki oder oblikujejo klasične, rdeče gledališke zavese, medtem ko je foaje malega odra obdan z lahkotno srebrno folijo, ki ustvarja sodoben, bolj eksperimentalen in sproščen obraz Male Drame. Vstopnemu prostoru, kjer bo za obiskovalce deloval tudi manjši bar, sledi replika dvorane Male Drame z Erjavčeve, črnega prostora, ki povezuje oder in tribuno s sedeži, ki so jih prenesli iz matične hiše.
Zlatorumena krajina avditorija
Za avlo iz rdečega tekstila, ki napoveduje gledališki prostor Velikega odra, obiskovalec vstopi v prostorni foaje. Pred seboj zagleda leseno prezenco, kjer lahko v parterju ali po stopnicah vstopi v veliko dvorano. V ozadju zasnove stopnišča, ki vodi do avditorija, je, kot je pojasnil arhitekt Jure Grohar, arhetipska ideja o gledališču, da se do njega povzpneš in tako obstaja že drama vstopa v dvorano. Nasproti vrha stopnic se razteza velika gledališka kavarna, ki je opremljeno s pohištvom iz stare Drame in je tako tudi na tej ravni vzpostavljena vez z matično hišo.
V veliki dvorani se leseni prostor, oblikovan s črnimi tekstilijami, nadaljuje, pri čemer poudarek prostoru daje avditorij z zlatorumenim tekstilom. To pojavnost so narekovali iz stare Drame prineseni sedeži, ki na Litostrojski cesti tako ohranjajo spomin na zgodovinsko dvorano Velikega odra v središču mesta. Ena od tem, ki se po besedah arhitektke Anja Vidic prav tako vije skozi celotno arhitekturno zasnovo nadomestne Drame, pa je tudi svetloba. Del tovrstnega oblikovanja so tako industrijske luči, ki so nastale iz recikliranih prezračevalnih cevi in se po gledaliških prostorih pojavljajo v obliki visečih luči, lestencev in talnih svetil.
Celotna arhitekturna zasnova nadomestne Drame vključuje dva tipa intervencij: stalno »infrastrukturo« in začasno elemente. Med prvimi so odprte javne površine, komunikacije in servisna jedra, zasnovani iz trajnih materialov, ki bodo omogočali delovanje stavbe tudi s kasnejšimi programi, potem ko se bo Drama vrnila v prenovljene prostore v središču Ljubljane. Začasne elemente, ki oblikujejo specifične programe gledališča, pa bodo lahko odmontirali in jih ponovno uporabili.
