Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj na oder postavili scenski oratorij Requiem na glasbo francoskega skladatelja Gabriela Fauréja. Unikaten projekt povezuje zbor kot glavnega protagonista večera, orkester ter operne in baletne soliste – vse skupaj bo glasbeno vodil belgijski dirigent Ayrton Desimpelaere. Solisti pevci bodo sopranistka in prvakinja ljubljanske Opere Martina Zadro, mezzosopranistka Elena Dobravec in baritonist prvak Jože Vidic. Solista bosta tudi dva baletna para, gostujoča ukrajinska prvaka Anastasia in Denis Matvienko ter domača solista Mateja Železnik in Lukas Bareman. Solist na violončelu bo mladi virtuoz Urban Marinko, sicer član hišnega orkestra. Pod režijo se podpisuje umetniški direktor ljubljanskega baleta Renato Zanella, ki je skupaj z Lukasom Zuschlagom zasnoval tudi koreografijo.
Opomin na minljivost
Rekviem z glasbo in vsebino opominja na čas minljivosti življenja, pravi umetniški direktor opere Marko Hribernik, ki si je večer idejno zamislil. Smo v obdobju, »ko se spomnimo svojih pokojnih in se srečamo z mislijo o svoji lastni minljivosti. Vendar pa je Fauréjev Requiem eden najbolj optimističnih v evropski oratorijski literaturi.« Pravi še, da je v tej sedemstavčni umetnini, v kateri posebej izstopajo »Pie Jesu«, »Agnus Dei« ter »In paradisum«, skladatelj nanizal najlepše melodije, ki jih je kdaj ustvaril. Stvaritev je bila skoraj zagotovo poklon očetu ob njegovi smrti leta 1885. »Tradicionalno je rekviem molitvena žalostinka za umrlimi, vendar Fauré ni imel jasnih verskih prepričanj, čeprav je prvih petindvajset let svoje poklicne kariere deloval kot cerkveni organist. Po pričevanju njegovega sina je trdno verjel v najvišjo prizanesljivost, ki je lahko le božanska.« Fauréjev Requiem je takoj požel uspeh, skladatelju Camillu Saint-Saënsu se je denimo zdel »božanski«.
»Božanski« pa se zdi tudi umetniškemu vodji opere Hriberniku: »Od nekdaj sanjam o insceniranih koncertih. Gre za pravi balans, kjer je glasba še vedno najsvetejša in si je scena ne sme nikoli pokoriti. Lahko pa ji na fin način pridoda še druge umetniške aspekte. Faurejev Requiem je eden najlepših in najbolj eteričnih izmed glasbenih del tega žanra. Zdi se mi, da je njegov konec 'In Paradisum' nekaj posebnega. Človeka navdaja z upanjem, da je smrt samo del večjega cikla, ki se mu reče Življenje.«
Sluh, vid, vonj
Zato bo nocoj v operni hiši na poseben način tudi dišalo. »Po navadi poslušamo oratorijsko glasbo v koncertnih dvoranah ali kakšni lepi cerkvi. Naš Fauréjev Requiem, ki mu bomo v zaokroženo celoto dodali še nekaj najlepših skladb skladateljevega opusa, pa bo postavljen na sceno. Šlo bo za senzorično gledališče, saj bosta ob čutilu sluhu spodbujena tudi čuta vida in vonja. Zboru se bo pridružil orkester, solisti, balet, luč, scenski gib, sveti les ... Vonjave oziroma kadila so od praveka povezana s človeku najsvetejšimi obredi. Vonj vpliva na percepcijo in poglablja doživetje. Če so vonjavam dodani še opijati, je morda izkušnja še močnejša. No, tega zadnjega seveda v operi ne bo,« se smeje idejni vodja večera Hribernik.
Izvedba scenskega oratorija sodi v obabonmajsko ponudbo, kar je vedno dobrodošlo, tako za obiskovalce kot hišne umetniške ansamble. Na vprašanje, kaj je bila praktična narava takšnega koncerta, recimo dodatni zaslužek, angažiranje manj angažiranih pevcev ali kaj drugega, pa Hribernik pojasnjuje: »Ko sem koncipiral to idejo, se resnično nisem ukvarjal s praktičnimi stvarmi. Vedno imam pred seboj potencialnega poslušalca in se vprašam, kaj potrebuje. Ta projekt je odgovor na to vprašanje. Bo kot neko ponotranjenje in priprava na praznike, ki sledijo. Dramaturški lok nas bo popeljal na potovanje duše, ki se ob soočenju s fizično smrtjo poda na pot v svetlobo ... Rekviem bomo v našem duhu posvetili tudi vsem, ki ta trenutek umirajo v vojnah po svetu.« Scenski oratorij bodo ponovili še 27. in 28. oktobra.
