»V gledališču se običajno raje izogibamo nedorečenim koncem, ampak v resnici se šele takrat odprejo vse možnosti pomenov,« je ob predstavitvi programa prihodnje sezone v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) povedal direktor Tibor Mihelič Syed, ki v kratkem odhaja drugam, ob tem pa bo s koncem leta svoj drugi mandat sklenil tudi umetniški vodja Goran Injac. »Gre za zadnje dejanje deset let trajajoče vzporedne predstave, ki sva jo oblikovala z Goranom, v njej pa skupaj s kolektivom vzpostavljala Mladinsko kot pomembno družbeno in politično gibalo, na novo zarisovala meje tega, kar umetnost je, in tistega, kar ni, nenehno pa smo vztrajali tudi pri preverjanju prevladujočega sistema vrednot.« Naslov sezone, imenovane Konec dober, vse dobro, tako z nekaj samoironije premišljuje prihajajočo prelomnico, a tudi temeljna izhodišča, ki so zaznamovala usmeritev preteklih let.

Vrsta avtorskih projektov

»Vzpostavili smo gledališče z jasnim profilom, kjer se ve, kaj se dela in zakaj – gledališče, ki proizvaja smisel, vednost, kontekst, hkrati pa se ne izogiba eksperimentom in tveganju,« pa je dodal Injac. »Postali smo nekakšen simptom, skozi katerega se izkazuje prava resnica družbe, in v tej smeri je zasnovana tudi prihodnja sezona: pokazala bo politične smernice in družbene potrebe, premišljevala pa tudi o tem, kakšne institucije hočemo, kakšne imamo in kakšne bi v resnici potrebovali.«

Sezona, v kateri se bo zvrstilo osem premier, bo izrazito zaznamovana z avtorskimi projekti – prva dva bosta že v oktobru. Sezono bo odprl projekt z delovnim naslovom Domolov, režira ga Bor Ravbar. »Naše izhodišče je člen slovenske ustave, ki pravi, da država ustvarja pogoje, da si državljan pridobi ustrezno stanovanje,« pojasnjuje Ravbar. »V predstavi bomo poskusili pokazati posledice nedelujoče stanovanjske politike in osvetliti mehanizme, ki so povzročili stanovanjsko krizo, predvsem skozi osebne zgodbe najemnikov in stanodajalcev, prodajalcev ter kupcev.« Sledil bo avtorski projekt Žige Divjaka Ptice, v katerem bo režiser skozi resnično zgodbo o jati vran, ki so jo iztrebile rotterdamske mestne oblasti, nadaljeval svoje gledališko ukvarjanje s tematiko okolja in sobivanjem različnih živih bitij na našem planetu. Projekt se bo hkrati dotaknil vprašanja migracij, iskanja boljšega življenja in (ne)možnosti integracije.

Od spektakla do podeželja

Novembra bo v Ljubljani na ogled mednarodna koprodukcija Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta, ki je bila v režiji italijanskega tandema ErosAnteros – sestavljata ga Davide Sacco in Agata Tomšič – premierno že uprizorjena v Bologni; odzivi na ta glasbeno-scenski spektakel s skupino Laibach so bili izvrstni. Januarja bo na vrsti avtorski projekt Boško in Admira, ki ga pripravlja režiserka Živa Bizovičar. »Eno izmed izhodišč je fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja, posneta leta 1993, ko sta muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil neznan ostrostrelec,« je razložila. »Razmišljali bomo o tem, kdaj je primerno oziroma nujno spregovoriti o bolečini drugega in kakšno je etično odgovorno in smiselno stališče umetnikov v odnosu do dokumentarnih vsebin.«

Marca bo na sporedu premiera predstave 1974 v režiji Tomija Janežiča, ki je del gledališkega omnibusa dvanajstih predstav, ki bodo nastale v različnih gledališčih ob Evropski prestolnici kulture 2025 v Novi Gorici. Še ena, naslovljena 1980, bo v SMG sledila v naslednji sezoni. V Mladinsko se vrača tudi režiser Oliver Frljić, ki bo pripravil avtorski projekt Inkubator, maja pa bo sledil še avtorski projekt 55. člen v režiji Tjaše Črnigoj. Performerka Barbara Kukovec bo za konec pripravila avtorski projekt Kuharica sestre Barbare, v katerem bo nadaljevala zbiranje feminističnih receptov za preživetje in iskala načine, kako bi si jih lahko delila z drugimi podeželankami za oblikovanje nepatriarhalnega podeželja. Nadaljevali pa bodo tudi cikel Takorekoč in sodelovanje z zavodom Emanat.