Primorski poletni festival (PPF), ena od osrednjih kulturnih prireditev v slovenski Istri, se v svoji jubilejni 30. izdaji vrača k izhodiščem – torej k ambientalnosti in skrbno izbranemu programu. V raznolikih okoljih istrskih mest se bo od jutri do 23. julija zvrstilo 11 različnih dogodkov, od gledaliških ali plesnih predstav do glasbenega večera, ki jih bo dopolnila še spremljevalna razstava. »Pri izbiranju uprizoritev me je vodilo predvsem iskanje umetniške odličnosti, izvirne obdelave snovi in estetsko dovršenega pristopa,« razlaga nova umetniška vodja festivala Anja Bajda. »Pri tem je bilo treba upoštevati tudi bistveno potezo festivala: možnost prenosa neke produkcije v naravno okolje.«
Po njenih besedah je program sila raznovrsten, najbolj zgoščen pa bo v prvem tednu festivala. »Kot prevladujoča tema se v njem izkazuje položaj ženske v različnih družbenih razmerah in okoliščinah. Odraža se v razmerju do patriarhata, do rigidnih družbenih struktur, kot sta recimo aristokracija in malomeščanstvo, pa do družbenih pričakovanj ter idealov, povezanih z materinstvom, a tudi do nežnejših občutenj in izkušenj, kot je intimen čustveni odnos dveh plesalcev.« Kakor je še dodala, bo »festival ponudil ekskluzivne trenutke«, in to ne samo v smislu neponovljivosti gledališkega dogodka, ampak tudi v smislu dejanske neponovljivosti sobivanja nekega prizorišča z gledališkimi in glasbenimi doživetji.
Od palače do plaže
Festival bo jutri ob 21.30 na Titovem trgu v Kopru odprla uprizoritev Penelopiada, ki jo je po drami Margaret Atwood v produkciji ljubljanske Drame zrežirala Livija Pandur; v glavni vlogi igra Polona Juh. Že v nedeljo bo v palači Gravisi sledila predstava V agoniji, ki jo je po drami Miroslava Krleže v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur zrežirala Nina Šorak. V sredo se nato v izolskem letnem kinu Arrigoni obetajo Schwabove Predsednice v režiji Nine Ramšak Marković in produkciji Zavoda Melara, dan kasneje pa plesna predstava Traviata italijanske skupine Artemis danza, ki jo je koreografirala Monica Casadei. Še eno plesno uprizoritev, in sicer Stopi iz moje sence PI 314, ki jo je v produkciji Plesnega teatra Ljubljana in MN Dance Company zrežirala Neda R. Bric, bo spremljala tudi razstava Piha široko, izplujeva v zasnovi Neje Tomšič, ki je enako kakor omenjena koreografija Nastje R. Bremec in Michala Rynie posvečena zgodbi Pie in Pina Mlakarja.
Od preostanka programa velja omeniti vsaj še glasbeno-kabaretni večer Kontra-Alba, na katerem bo Vita Mavrič, skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem ter drugimi glasbeniki, predstavila manj znane pesmi Janija Kovačiča. Festival bo na plaži San Simon sklenila s tantadrujem nagrajena predstava Mario in čarodej v režiji Ivane Djilas ter izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst.
Premislek o identiteti
Tik pred okroglo obletnico se je sicer festival znašel v zagatnem položaju – Gledališče Koper, ki je bilo od leta 2013 glavni organizator festivala, je namreč pred enim letom sporočilo, da te naloge ne zmore več. V dogovoru z vsemi štirimi obalnimi občinami je tako izvedbo jubilejne izdaje prevzelo Društvo Primorski poletni festival, ki je bilo sicer ustanovljeno že leta 1995, a je v minulem desetletju imelo bolj vlogo pomočnika. »S predstavniki občin smo se strinjali, da je festivala kot uveljavljene blagovne znamke škoda in da je z njim vredno nadaljevati,« pojasnjuje predsednica društva Neva Zajc.
Po podpisu pisma o nameri so v društvu pripravili nova razvojna izhodišča festivala in delovni načrt za njegovo letošnjo izpeljavo. »Odločili smo se, da znova okrepimo prepoznavni profil festivala, saj je ta v preteklih letih iz različnih razlogov programsko nekoliko zvodenel; skrajšali smo čas trajanja in zmanjšali število predstav, so pa zato te izrazito kakovostne.« Stroški organizacije festivala naj bi znašali okoli 90.000 evrov, od tega so 50.000 evrov prispevale občine, pomemben del podpore pa je prišel tudi od drugih partnerskih organizacij, med katerimi je Neva Zajc izpostavila zlasti italijanske skupnosti v Kopru in Piranu.
