Program iztekajoče se sezone bodo v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) sklenili s krstno uprizoritvijo »predstave za vso družino«, kot so označili Prepelko Andreja Rozmana - Roze v režiji Vita Tauferja – premiera bo v petek ob 18. uri, prve ponovitve pa bodo sledile že v soboto in nedeljo. »Gre seveda za znano ljudsko pravljico o Pepelki, prirejeno za sodobni čas,« pojasnjuje direktor SMG Tibor Mihelič Syed. »Pravljica ima sicer vrsto različic, vsem pa je skupno, da je v ospredju dekle v težavnem socialnem položaju, ki se po zaslugi posredovanja magičnih sil poroči s princem; a danes je takšen razplet preživet, saj tovrstna poroka pač ne more več veljati za osrednji dosežek v življenju ženske.« V tem smislu uprizoritev prinaša prelom z omenjeno tradicijo, čeprav je osnovna zgodba pravljice ohranjena.

»Pri nas poznamo predvsem različico bratov Grimm, ki je pisana izrazito vzgojno ter za meščansko občinstvo,« pojasnjuje Andrej Rozman - Roza. »Temu sem se želel izogniti: dogajanje sem postavil v sodobno okolje, obdržal sem hudobnost in sebičnost mačehe oziroma polsester, saj gre za poteze, ki jih najdemo tudi v današnjem času, preoblikoval pa sem dva elementa zgodbe, ki sta se mi zdela vprašljiva. Prvi je vloga očeta, za katerega ni jasno, zakaj svojo hčerko tako zlahka prepusti krutim prijemom nove žene in njenih hčera; drugi je seveda princ, ki naj bi bil za vsa mlada dekleta glavni zadetek na družbeni loteriji, vendar si ga avtor, ki verjame, da ženski sreče ne prinese bogat partner, ampak ji to omogočata znanje in svoboda, nekako ne more privoščiti.« Kot dodaja, je želel napisati igro, ki bi bila kombinacija »groznega in zabavnega« ter zanimiva tako za otroke kot za odrasle.

Pesem namesto pepela

Režiser Vito Taufer ugotavlja, da Roza kljub takšnim spremembam ostaja »znotraj arhetipskih obrazcev oziroma ustaljenih pravljičnih modelov«, četudi je protagonistka zdaj begunka, ki ostane brez svoje identitete – in se bori z utrujajočo družinsko situacijo v svetu privilegiranega razreda, ki ima o sebi strašno dobro mnenje. »Liki tudi niso popolnoma črno-beli; predstava tako postavlja gledalca pred odločitev o tem, kaj je dobro in kaj je zlo.« Pristavlja, da so ga kot režiserja zanimali predvsem deli, kjer se zgodba vrača v območje čudežnega in magičnega. »Pravljica nas odmika od resničnosti – a prav ta odmik nam omogoči, da našo vsakdanjost sploh zares ugledamo.«

V predstavi ne manjka petja ali plesa, vendar ne gre za muzikal, temveč bolj za nekakšno »baročno gledališče«, kjer se različne sestavine med seboj dopolnjujejo, še pojasnjuje Taufer. V vlogi Prepelke (ki se tako imenuje zato, ker prepeva, s pepelom pa nima več kaj dosti opravka) bo nastopila Irena Yebuah Tiran, mačeha bo Mojca Partljič, polsestri pa Romana Šalehar in Maruša Oblak; nastopajo še Dario Varga, Matej Zemljič, Ivan Godnič in Ivan Rupnik. Avtor glasbe je Aleksander Pešut - Schatzi, scenografka je Barbara Stupica, kostumograf Alan Hranitelj, koreografijo pa je oblikovala Natalija Manojlović Varga.