Tradicionalni festival domače dramatike in uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih predlogah, se je sinoči po dvanajstih dneh živahnega programa, v katerem se je poleg dobrega ducata predstav zvrstilo še več drugih dogodkov, od bralnih uprizoritev do strokovnih debat, sklenil v Prešernovem gledališču Kranj s podelitvijo nagrad. Med osmimi tekmovalnimi predstavami po izboru selektorja Roka Andresa je strokovna žirija, ki so jo sestavljale Diana Koloini (predsednica), Viktorija Rangelova in Tery Žeželj, Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev soglasno podelila predstavi Solo, ki jo je skupaj z ustvarjalno ekipo zasnovala režiserka Nina Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. »Uprizoritev je kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti,« je v utemeljitvi zapisala žirija. »Toda te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna, prežemata pa jo izjemna energija in duhovitost ter obenem medsebojna povezanost in zaupanje vseh ustvarjalcev.«
Natančnost in inteligenca
Posebno nagrado po presoji žirije je za inventivno povezovanje različnih gledaliških jezikov prejela predstava Under Construction kolektiva Počemučka, ki jo je v Gledališču Glej zrežiral Aljoša Lovrić Krapež. Po besedah žirije gre za »izrazit nastop najmlajše generacije gledaliških ustvarjalcev«, ki v tej avtorski predstavi »ustvarja lasten gledališki izraz ter vanj vnaša prvine predmetnega, lutkovnega in pripovednega gledališča«, pri gledalcih pa »prebuja otroško radovednost in igrivost«.
Nagrado za najboljšo igralko si je prislužila Marjuta Slamič z vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, ki jo je po besedilu Simone Semenič v skupni produkciji SNG Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča zrežiral Jure Novak. Po prepričanju žirije Marjuta Slamič v njej zgradi močan, prizemljen lik, »ki se ne ulovi v moški pogled, ampak vzpostavi žensko in njeno telo kot avtonomna, osvobojena patriarhalnih vzorcev in zgodovinskega sramu«, izoblikuje pa ga z natančnim doziranjem komičnosti, »ki se tudi v tveganih prizorih učinkovito izogne banalnosti ali tipizaciji ter dosega življenjsko prepričljivost, s katero presega meje nostalgičnega pogleda na neki zgodovinski trenutek«. Nagrado za najboljšega igralca je prejel Benjamin Krnetić za vlogo v že omenjeni uprizoritvi Solo, v kateri po mnenju žirije pokaže »širok razpon igralskih izrazov in veščin, ki jih obvladuje z ustvarjalno inteligenco ter eruptivno energijo«.
Najboljšo predstavo so znova izglasovali tudi gledalci, ki so lahko izbirali med vsemi uprizoritvami, odigranimi na festivalu – tako v tekmovalnem kakor v spremljevalnem programu. Z visoko povprečno oceno 4,89 je nagrado po izboru občinstva prejela uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek v režiji Matjaža Bergerja, ki je nastala v produkciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo Božidarja Jakca.
Moč »mlade« dramatike
Nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Vesna Jevnikar (predsednica), Jakob Ribič ter Tomaž Toporišič, soglasno namenila Katarini Morano za dramo Usedline, ki je bila sicer v režiji Žige Divjaka pred nedavnim tudi uprizorjena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Navidezno preprosti družinski drami uspe, da skozi intimne drobce »vstopa v obče in tako iznajde način, kako seči prek sebe in do nas«, je med drugim poudarila žirija. »Takšni majhni drobci, ki se postopoma usedajo na dno naše biti, nas namreč definirajo in konstituirajo kot osebnosti. Tej ideji tekst spretno sledi tudi na ravni dramske strukture, ki je zgrajena iz prav takšnih drobnih vtisov in fragmentov ter spisana v skorajda naturalističnem slogu.« Na natečaj za Grumovo nagrado je prispelo 29 besedil.
Prav tako soglasno so podelili tudi nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko, za katero se potegujejo avtorji, stari do trideset let. Med devetimi besedili je žirijo najbolj prepričalo besedilo Interpretacija Sanje, v katerem Ela Božič duhovito zarisuje prepad med »navideznim« in »resničnim« zasebnim življenjem spletne vplivnice Sanje, pri tem pa nepremostljivi razliki med obema ravnema realnosti sledi tudi v dramski strukturi, sestavljeni iz spletnih posnetkov, komentarjev objav in dogajanja v »zunanji«, torej družbeni sferi.
Stanovski nagradi pa je sinoči podelilo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije – nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela dramaturginja, prevajalka in urednica Alja Predan, prva ženska na čelu festivala Borštnikovo srečanje, katerega umetniška direktorica je bila osem let, priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih pa kritičarka in urednica Petra Vidali.
