Mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival, ki se začenja nocoj v Kinu Šiška, do prihodnjega četrtka pa se bo naselil še na nekatera druga prizorišča, tudi v svoji enajsti izdaji ponuja raznovrsten nabor vsebin – njegovo osnovno ogrodje sestavlja devet mednarodnih in domačih plesnih produkcij, dopolnjujejo pa ga različni diskurzivni dogodki ter razstavne vsebine, ki bodo zaokrožili vsakoletni vpogled v aktualne prakse na sodobnoplesnem področju. »Vse od prvega festivala pred desetimi leti si prizadevamo, da bi predstavili čim širši kontekst ustvarjanja na področju sodobnega plesa, in tako je tudi vsaka od predstav v program umeščena po skrbnem premisleku,« pojasnjuje Rok Vevar, član umetniškega odbora CoFestivala, ki ga poleg njega sestavljajo še Dragana Alfirević, Mitja Bravhar in Jasmina Založnik. Ob desetletnici festivala bodo predstavili še obsežno publikacijo, ki jo je uredila publicistka in kritičarka Nika Arhar.
Festival bo danes ob 20. uri uradno odprl solo nemškega koreografa Moritza Ostruschnjaka Plesne inštrukcije (Ne bo večno tako), nekakšna zabavna enciklopedija plesnega vitalizma ter eklektičnih referenc, ki jo izvede plesalec Daniel Conant. Še pred tem bodo v zgornjem preddverju Kina Šiška odprli instalacijo Grand re Union: Povezovanje, gre za predstavitev dve leti trajajočega projekta iz obdobja pandemije, ki je mednarodni plesni skupnosti omogočal ohranjanje stikov ter sodelovanj; kurirala sta jo Joanna Leśnierowska in Peter Pleyer. Večer se bo sklenil z glasbenim programom, v uvodnih dneh pa bodo na CoFestivalu svoje izdaje s področja teorije in zgodovine sodobnega plesa predstavljali tudi slovenski gledališki založniki.
Med premisleki in gibom
Sobotni spored bo ob 17. uri odprl participatorni dogodek Feministične poti plesa, sledilo bo odprtje razstave risb Odprta beležnica avtorja Đorđa Balmazovića iz skupine Škart, zatem pa bo ameriški koreograf in glasbenik Adam Kinner pripravil še performativno predavanje Izbrani načini govora. Od nedelje naprej bo težišče programa na predstavah; Barbara Matijević in Giuseppe Chico se v intermedijski uprizoritvi Zaslonajstniki II posvečata nizu protislovnih razmerij med digitalnim in snovnim svetom, mladi japonski umetnik Yuske Taninaka bo izvedel nevsakdanji plesni solo Galop, belgijski koreograf ter plesalec Michiel Vandevelde pa v predstavi Goldbergove variacije Bachovo partituro navezuje na vprašanja sodobnega plesnega trenutka.
Učinke digitalnih pokrajin v svoji predstavi Skrinsejver obravnava tudi performer in koreograf Aleksandar Georgiev, češka koreografinja Vera Ondrašíková v predstavi Priča skupaj s sodelavci oblikuje poetično plesno delo z golim drevesom, domače plesne barve pa bodo zastopali Magdalena Reiter in Mateja Rebolj s predstavo Preludiji in fuge ter Beno Novak, Elvis Homan in Boštjan Simon z gibalno-glasbeno uprizoritvijo Vstajenje 2.0. Festival bo sklenila koreovokalna predstava Noche v zasnovi Alme Söderberg in izvedbi švedskega ansambla Cullberg, v kateri se mnoštvo teles uglašuje v iskanju skupnostnega glasu.
