»Če smo lansko sezono naslovili Izredna, ker je nastajala v obdobju izrednih razmer, za katere pa je bilo že takrat slutiti, da bodo postopno postale običajne, smo se odločili, da se zdaj lotimo vprašanja drugačnosti, oziroma natančneje, premisleka o tem, zakaj se nam tisto drugačno, ki ga iščemo skozi zahteve po spremembah, v resnici vseskozi vrača kot zakrinkano isto,« je pred začetkom sezone v Slovenskem mladinskem gledališču, poimenovane Drugačna, pojasnil direktor tega gledališča Tibor Mihelič Syed. »Program smo si zamislili kot kolaž različnih zgodb o drugih, ki pa jih želimo povedati z njihovimi besedami. Dati hočemo torej glas tistim, ki ga sicer v javnosti nimajo, torej manjšinam ter vsem, ki so potisnjeni na robove družbe,« pristavlja umetniški vodja Goran Injac. »Videli bomo, ali nam bo to tudi zares uspelo – in v tem smislu bo sezona veliko povedala tudi o nas samih.«
O krizah, ki jih živimo
Prva premiera sezone se bo sicer zgodila na tujem – 31. septembra bodo namreč na festivalu Bitef v Beogradu krstno uprizorili predstavo Krize v režiji Žige Divjaka, ki bo nastala v koprodukciji Nove pošte (SMG in Maska), Bitefa in Zadruge Domino iz Zagreba. Kot nakazuje naslov, se bo ukvarjala z različnimi krizami, ki določajo naša življenja, predvsem okoljsko, a tudi z vprašanjem, ali znotraj sodobnih »kriz« sploh še obstaja potencial morebitnih sprememb ali pa gre pri tem izrazu samo še za nekakšno nalepko, s katero opravičujemo stanje nekakšne trajne sanacije. »Seveda pa se ne smemo vdati v usodo,« meni Divjak. »Prebuditi pa bo treba zmožnost človeškega sodelovanja in naravo prepoznati kakor enakovrednega partnerja, ne pa zgolj kot vir surovin.«
Uvodna premiera na domačem odru bo tako z ironijo podčrtana priredba romana Ljubimki Elfriede Jelinek Ljubimki, ki bo uprizorjena oktobra v režiji Nine Ramšak Marković; ta v tem zgodnjem delu prepoznava hladno distancirano dekonstrukcijo ideologije romantične ljubezni. V decembru bo sledila uprizoritev znanega besedila Simone Semenič 5fantkov.si v režiji Vita Tauferja, kjer bo vloge otrok namesto petih igralk (kot je predvideno v osnovi) odigralo pet igralcev v zrelih letih. Januarja pa bo na vrsti koprodukcija s Kinom Šiška, kjer bo premiera predstave Strah in beda Tretjega rajha, ki jo bo po besedilu Bertolta Brechta zrežiral Sebastijan Horvat. »Gre za besedilo, ki tematizira fašizem, pri tem pa je treba premisliti, kaj je pravzaprav danes fašizem in kako se razlikuje od nekdanjega, ki ga je opisoval Brecht,« meni režiser.
Med omamo in užitki
Režiser Boris Nikitin bo spomladi na oder postavil predstavo Poslednji kanček fikcije, ki bo v obliki cerkvene pridige naslavljala vprašanja vere, prepričanj in resničnosti. Zadnja premiera sezone bo nastala po besedilu Duncana Macmillana Ljudje, kraji in stvari; zrežiral jo bo Matjaž Pograjc, v njej pa bo predstavljen eden izmed možnih načinov osebnega odzivanja na krizo – namreč skozi omamo ter zlorabo različnih substanc, brez katerih je »včasih težko prenašati sodobnost«, kot je omenila dramaturginja Urška Brodar.
V okviru Nove pošte, ki jo SMG že šest sezon sooblikuje z zavodom Maska, se bodo poleg Divjakovih Kriz zgodili še trije projekti: režiserka Tjaša Črnigoj bo zasnovala niz predavanj z naslovom Spolna vzgoja II, v katerih bo skozi mešanico performativnih ter izobraževalnih sestavin tematizirala spolni užitek ženske kot nujen vir ugodja, hrvaški dramaturg Sergej Pristaš se bo soočil s temo »jugofuturizma« v diskurzivni uprizoritvi Nedoločljivo vprašanje, Boštjan Narat pa bo (s svežim naborom esejistov) pripravil nov cikel gledaliških esejev Takorekoč. Gledalcem bodo predstavil tudi rezultate raziskovalnega projekta Parkur o Karlu Mayu, ki sta se ga na rezidenčnem bivanju v Ljubljani lotila esejistka Enis Maci in pisatelj Mazlum Nergiz.
