Dramatik, pisatelj, igralec in režiser Ivan Mrak (1906–1986) je vsekakor ena bolj nenavadnih in zagonetnih umetniških osebnosti druge polovice preteklega stoletja v našem prostoru – ekscentrik s trdnimi stališči, asket in boem, kot avtor izredno plodovit, vendar bolj kot ne spregledan in odrinjen na rob, pri čemer je v vlogi obstranca namerno vztrajal tudi sam. Ustvaril je več kot 40 dramskih besedil, pisal je tudi eseje, kratke zgodbe ter dnevniško in avtobiografsko prozo, toda njegove drame so bile v gledališčih precej redko uprizarjane, pretežno jih je postavljal sam z občasnimi sodelavci. Zdaj po njegovi trilogiji Rimljanovina in še nekaterih drugih besedilih v ljubljanski Drami nastaja uprizoritev Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je skupaj s Tiborjem Hrsom Pandurjem tudi avtorica priredbe; premiera bo v torek.

Pregneteno v novo celoto

»To je prav poseben projekt, zelo ambiciozen in zahteven,« poudarja Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana. »Skupek treh dram od vseh sodelujočih zahteva ogromen vložek, a avtorska zasedba je ta besedila pregnetla in povezala v povsem novo celoto.« To bo sicer prvič, da bo omenjena trilogija – sestavljajo jo besedila Stari Rimljan (1939), Sinovi starega Rimljana (1941) in pa Razsulo Rimljanovine (1945) – uprizorjena v celoti; med vsemi Mrakovimi dramskimi cikli ima ravno ta najbolj avtobiografski značaj, saj na podlagi nekaterih resničnih dogodkov iz avtorjeve mladosti ter usode gostilne Pri starem Rimljanu, ki je bila last Mrakovega očeta (pozneje je bila to gostilna Pri Mraku, danes pa Hotel Mrak), dramatizira fiktivno usodo rodbine v obdobju od konca prve do konca druge svetovne vojne. »Na osebni ravni je to družinska saga, ki pa se dogaja na obnebju skrajnih družbenih kriz in pretresov,« dodaja ravnateljica.

»Predstava, ki nastaja, je kolektivno delo – ne le v smislu kolektivne igre, temveč tudi v avtorskem pogledu,« pojasni režiserka Nina Rajić Kranjac. »Mrak je v svojih besedilih intriganten in žanrsko neulovljiv, zato nam je pomenil precejšen izziv, saj ga je težko dokončno razvozlati.« Pristavlja, da je trilogija napad na vse vrste ideologij. »Mrak je zavestno ostajal obrobnež, v to ga je potiskal tudi takratni sistem, kar po drugi strani zelo spominja na položaj kulture danes.« V procesu jih je zanimal predvsem trk med resničnostjo in fikcijo, kajti dogajanje v dramah je vezano na konkretne dogodke, hkrati pa vsaj delno izmišljeno. »In četudi v usodi družine odseva širše politično dogajanje, je to predvsem zgodba o človeku.«

Umetnik kot izobčenec

V priredbo so vključeni tudi odlomki iz nekaterih drugih Mrakovih dram ter mladostnih dnevnikov iz obdobja, ki približno sovpada s prvim delom trilogije. »Naslov Mrakijada smo izbrali zaradi nekakšne ciklične zgradbe trilogije, ki spominja na Shakespearov veliki mehanizem zgodovine – če tam vzpon novega kralja omogoči le uboj prejšnjega vladarja, se pri Mraku vsak del trilogije začne z nekim zgodovinskim prelomom, konča pa s smrtjo patriarha in prihodom naslednika, ki prevzame gostilno,« razloži dramaturg Tibor Hrs Pandur. »V tem kolesju se oblastniki menjajo, le umetnik, ki ga v dramah pooseblja lik Ferdija, ostaja posebnež, izobčenec, ki hoče ostati zunaj družbe.«

Tudi zato je Mrakova kritika družbe zelo radikalna, sploh za čas, v katerem je trilogija nastala, še dodaja Hrs Pandur. »Všeč mi je, da smo ohranili starinski jezik brez kakega posodabljanja, vključno z 'mrakovščino', saj si je Mrak v svojem nenavadnem jeziku besede izposojal od vsepovsod ali pa si jih je preprosto izmislil,« pa pravi igralka Barbara Cerar, ena od sedemnajstih nastopajočih v predstavi; ob njej bodo med drugimi zaigrali tudi Tina Vrbnjak, Janez Škof, Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Rok Vihar in Benjamin Krnetić, pa Nina Valič, Marko Mandić, Gregor Baković ... Scenografijo je zasnovala Urša Vidic, kostumografinja je bila Marina Sremac, avtor glasbe pa je Branko Rožman.