Kot uvodno premiero sezone bodo v Prešernovem gledališču Kranj nocoj ob 20. uri pripravili prvo slovensko uprizoritev besedila Kot vsa svobodna dekleta sodobne bosanske dramske avtorice Tanje Šljivar, ki jo je režirala Mojca Madon. Leta 2016 napisano dramo, ki je doživela že več postavitev po evropskih odrih, je sicer navdihnil članek iz rumenega tiska o resničnem dogodku: sedem trinajstletnic iz manjšega kraja v Bosni in Hercegovini se je s šolske ekskurzije vrnilo nosečih. Novica je sprožila množico odzivov in komentarjev na spletu, v medijih pa je dobila precej različne poudarke, ki so se osredotočali zlasti na čustva staršev, podobo države v očeh mednarodne javnosti ali iskanje krivca, da se je kaj takega sploh lahko zgodilo, medtem ko so bila dekleta iz javnega diskurza povsem izvzeta.
Besedilo igre perspektivo preobrne k omenjenim najstnicam in njihovemu doživljanju ter jim skozi serijo fiktivnih monoloških izpovedi vrača glas, ki ga v resničnosti niso imele, saj jih pravzaprav ni nihče vprašal, kako se počutijo in kaj se je dejansko zgodilo. V monologih deklet se tako delno razkrivajo okoliščine dogodka, predvsem pa se izkazuje njihovo intimno občutenje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti, a tudi njihova ujetost v svet tradicionalnih vrednot oziroma družbena stvarnost, v kateri odraščajo ter jo kritično motrijo. »Gre za zelo poetično, prodorno in večplastno besedilo, ki pa je hkrati uprizoritveno precej zahtevno,« ugotavlja direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak. »Vsebina ni lahka, vseeno pa to dramo z univerzalnim sporočilom prežema tudi svojevrstna toplina.«
Glas, ki ni pokroviteljski
Kot pojasnjuje Mojca Madon, je besedilo izrazito pripovedno, obenem pa se izmika natančnim odgovorom, kaj se je v resnici primerilo – bolj se ukvarja s težavami odraščanja nosečih mladostnic v majhnem okolju. »Temu sledi tudi režija, ki namerno ohranja nevednost, kaj se je ali se bo z dekleti zgodilo. Protagonistk ne želim prikazovati kot žrtev, ampak kot tiste, ki se borijo za svojo svobodo. Upam si trditi, da je predstava drzna, neposredna in aktualna, poleg zrelejšega občinstva pa lahko nagovarja tudi najstniške gledalce.« V uprizoritvi bo nastopil celoten ženski ansambel Prešernovega gledališča Kranj skupaj s še dvema gostjama, po besedah režiserke pa je bil osrednji izziv ta, kako naj se odrasle igralke izrekajo v imenu trinajstletnic, ne da bi se to zdelo narejeno ali pokroviteljsko.
Nastopajoče sicer pripadajo različnim generacijam, kar se je kazalo tudi v njihovih pogledih na obravnavane tematike. »Drama, ki med drugim odpira teme nosečnosti, splava in patriarhata, se me je dotaknila predvsem s sporočilom o boju mladih za njihovo prihodnost nasproti skupnosti oziroma nekemu sistemu, ki ne upošteva posameznikovih želja, potencialov in upov,« razmišlja Živa Selan. Poleg nje v predstavi igrajo še Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar, kot gostji pa Tamara Avguštin in Miranda Trnjanin. Besedilo je prevedel Esad Babačić, dramaturga sta bila Jaka Smerkolj Simoneti in Jernej Potočan, scenografijo je zasnovala Urša Vidic, kostumograf je Andrej Vrhovnik, avtor glasbe pa Luka Ipavec. Lektorica je bila Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in oblikovalec maske Matej Pajntar.
