Letošnji postdramski program v ljubljanskem Mini teatru nadaljujejo z gledališko predstavo Skini mi se s kursa v zasnovi in režiji Matjaža Pograjca, katere premiera bo nocoj ob 20. uri v dvoranici na Križevniški. Uprizoritev, ki združuje raznovrstne odrske izraze, je nastajala po motivih Othella Williama Shakespeara, ki je, kot razmišlja Pograjc, »zaradi svoje preprostosti popoln gledališki tekst«. »Kdor se odloči za uprizarjanje Othella, ima na razpolago ogrodje človeških odnosov, odločitev in zablod, katerih vzrok je ravno prav zamolčan, da prenese skoraj vsako projekcijo,« razlaga režiser. »Tragedija, kot je Othello, v svoji praznini naravnost vabi k temu, da besedilne luknje zakrpamo sami, s tem pa odpira prostor divji svobodi interpretacije.«

Dobro znano zgodbo sicer Pograjc med drugim vidi kot neke vrste vzporednico gledališču: Othello za svojega poročnika ne izbere bojnega tovariša Jaga, ampak Cassia, ki pa o vojaški strategiji ne ve prav dosti; Jagova prizadetost je v tem smislu razumljiva, sploh v luči njegove zavisti – Cassiu tako resda zavida novi položaj, vendar je njegov gnev usmerjen predvsem v Othella, »kar priča o tem, da njemu zavida še bolj«, tako zaradi uspehov kot zaradi njegove lepe žene Desdemone. »In zato Jago spletkari, laže, krade in ubija – Othello mu verjame, Desdemona pa nasrka. Laž je namreč najboljša ljubimka gledaliških blodenj,« pojasni.

Vztrajanje pri iluzijah

Pograjc hkrati spomni na dogodek, ko se je sredi 19. stoletja med uprizoritvijo Othella v Čikagu neki gledalec tako vživel v dogajanje na odru, da je izvlekel revolver in Jaga ustrelil, prepričan v njegovo dejansko pokvarjenost; nesrečnemu igralcu so na nagrobni kamen zapisali: »Tukaj počiva največji igralec.« Kot poudarja ob tem, »danes še vedno vztrajamo pri neki iluziji umetnosti, ki spreminja svet, čeprav je lažna – kajti tudi gledališče obstaja šele v tistem trenutku, ko smo pripravljeni verjeti v laž, ko verjamemo, da je to, kar vidimo, resnično, čeprav vemo, da ni«. Zato tudi tokratna predstava ne bo nujno ponudila neke »resnice« oziroma tistega, kar je želel s tem besedilom povedati Shakespeare. »Vseeno pa upamo, da bodo naše blodnje tako spretno zlagane kot njegove in da bodo obveljale za resnične.«

V predstavi igrajo Klara Kastelec, Rada Kovačević, Jurica Marčec in Kristina Tini Rozman. Pograjc je poskrbel tudi za dramaturgijo, izbor glasbe in oblikovanje svetlobe, koreograf je Branko Potočan, scenograf Sandi Mikluž, kostumografka pa Nataša Recer. Prva ponovitev sledi že jutri ob isti uri.