Tako kot lani bo tudi v novi repertoarni sezoni 2024/2025 ljubljanske operno-baletne hiše šest celovečernih premier, štiri operne in dve baletni, za dodano vrednost pa še baletna pravljica za otroke. »Opero je treba umestiti v kontekst časa. Mi smo z nogami v tradiciji, a zazrti tudi v prihodnost,« je umetniški direktor opere Marko Hribernik komentiral slogan prihodnje sezone Včeraj, danes, jutri.
Oktobra premiera opere Falstaff
Operni del sezone se bo začel oktobra s premiero Falstaffa, Verdijeve mojstrovine po Shakespearjevi dramski zasnovi, ki bo po več kot dvajsetih letih ponovno na ljubljanskem odru. To bo po Hribernikovih besedah velik zalogaj za soliste in vse ansamble v hiši, tudi zato, ker se omenjena opera ne izvaja tako pogosto kot druga Verdijeva tovrstna dela, »ima pa veliko umetniško težo – finale te opere je sinonim za vrhunec Verdijevih kreacij«. K sodelovanju z umetniško zasedbo so povabili dirigenta italijanske operne tradicije Marca Guidarinija, ki velja za velikega poznavalca italijanske operne tradicije in je pri nas že uspešno dirigiral Italijanko v Alžiru, ter režiserja Emanueleja Gambo, ki je skupaj z dirigentom Guidarinijem pri nas prav tako že gostoval.
Januarja se obeta premiera Berliozovega Faustovega pogubljenja, velika koprodukcija s Cankarjevim domom, pri kateri bo kot koproducent sodelovala še operna hiša iz Gradca. Prav graška opera bo po besedah umetniškega vodje dodala spektakelske elemente, ki v Gallusovo dvorano nedvomno spadajo. »Treba je pripraviti predstavo, ki se je bodo obiskovalci še dolgo spominjali.« Dirigentsko vodenje spektakla so zaupali Marku Letonji, režijo pa italijanskemu ustvarjalcu Lorenzu Fioroniju. Znana je tudi solistična zasedba: Nuška Drašček, Peter Martinčič, Aljaž Farasin, angleški tenorist John Irwin in mezzosopranistka Monika Bohinec, članica ansambla dunajske državne opere.
Sodelovanje z Dramo in Narodno galerijo
Zadnja premiera v sezoni bo Puccinijeva opera Manon Lescaut, ki jo bodo izvedli v koprodukciji z avignonsko grand opero, s katero so že sodelovali, osrednja gosta pa bosta stara znanca ljubljanske Opere, dirigent Ayrton Desimpelaere in režiser Manfred Schweigkofler. V dodatni operni ponudbi bo oktobrska koprodukcija s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem (SKGG), izvedli bodo noviteto skladateljice Nane Forte na libreto Jureta Ivanušiča. V sodelovanju z Narodno galerijo so se dogovorili za štiri tematske večere samospeva s solisti iz operne hiše ter večer Schubertiada, ki bo v celoti posvečen Schubertovi glasbi, nastopil pa bo operni zbor. Hribernik napoveduje tudi sodelovanje z ljubljansko Dramo, ki bo prihodnje leto brez svoje matične hiše. Sestrski ustanovi, ki sta nekoč delovali skupaj, bosta tako prihodnjo pomlad na oder postavili Opero za tri groše, ki jo podpisujeta Bertolt Brecht in Kurt Weill. Režijo bosta prevzela Marko Letonja in Mateja Koležnik.
»Iztekajoča se sezona je bila zame zelo intenzivna, saj smo na oder postavili štiri produkcije, hkrati pa smo ves trud vložili v zvišanje ravni kreativnosti v naši hiši. Bili smo uspešni pri zunanji promociji, hkrati pa smo obdržali intimni proces ustvarjanja, ki je prav tako vplival na dvig kakovosti produkcij,« je pred časom za Dnevnik že dejal direktor baleta Renato Zanella. Ta ob prihajajoči sezoni napoveduje repertoar, ki ga bodo nadgradili s sodelovanjem s koreografi Lukasom Zuschlagom, Denisom Matvienkom in Leom Mujićem. Slednji je ukrajinskemu baletniku Matvienku tudi zaupal koreografijo Don Kihota Ludwiga Minkusa. V klasičnem baletu, v katerem, kot je povedal, Don Kihot o svojem življenju spregovori kot starec, bo zaplesala njegova žena Anastasia Matvienko. V dodatnem programu se obeta še balet za otroke Mali princ, ki ga bo režiral Zanella, pod koreografijo pa se bo podpisal Zuschlag. Po njegovih besedah želijo s predstavo nagovoriti zlasti otroško občinstvo, čeprav je zgodba iskrenega Malega princa namenjena tudi odraslim. Ljubljanska operna hiša v novo sezono stopa tudi z novo celostno grafično podobo, ki so jo zaupali oblikovalki Maji Polanc.
