Drugo polovico avgusta bo v Ljubljani ponovno zaznamoval mednarodni festival Mladi levi, ki bo – tokrat že 26. leto po vrsti – ponudil raznolik nabor vsebin in formatov, od pripovedi in instalacij pa do plesnih in gledaliških predstav, performansov, koncertov, delavnic in razprav. Skozi nekaj več kot teden dni se bo od prihodnjega petka naprej zvrstilo približno trideset dogodkov, med njimi tudi tri svetovne premiere, ki so jih sooblikovali umetniki oziroma umetnice iz 15 držav.
»Na našem festivalu smo vselej cenili moč individualnih zgodb, ki so zmogle odpirati širše oziroma univerzalne razsežnosti, v letošnjem programu pa je mogoče zaznati določen vsebinski premik, saj so v njem zlasti takšni projekti, ki presegajo raven intimnega in osebnoizpovednega ter poskušajo segati v območje kolektivnega,« je uvodoma ugotovila Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker, ki organizira festival. »Do neke mere je to prav gotovo povezano s časom, ki ga živimo, s težavno sedanjostjo in pa vse bolj grozečo prihodnostjo, ko se vse pogosteje sprašujemo, kaj sploh lahko naredimo; odgovori ali vsaj slutnje rešitev, naj gre za iskanje pristnega stika v vse bolj odtujenem svetu ali pač izvijanje iz primeža sistemskih nepravičnosti, pa so praviloma povezani s sodelovanjem in skupnostjo. Ta pomen skupnosti se je pokazal tudi ob tragediji, ki je v preteklih dneh doletela velik del države.«
Kot dodaja, bo na letošnjih Mladih levih tako še več participatornih projektov, ki bodisi dobesedno bodisi simbolno dajejo glas in prostor tistim, ki nimajo dostopa do javnega glasu, in ki iščejo načine, kako biti skupaj. »Festival je navsezadnje tudi odsev naših stremljenj, želja in prepričanj – ne zgolj v estetskem, temveč tudi v vrednostnem smislu; z njim poskušamo vzpostaviti neko utopično vizijo skupnosti, ki je morda res začasna, a jo vseeno jemljemo z vso resnostjo.«
Vsak dan vrsta dogodkov
Program, ki so ga oblikovale selektorice Mojca Jug, Klara Drnovšek Solina in Lea Kukovičič, bo že uvodni dan ponudil vrsto dogodkov, ki se bodo nato prevesili v skupno druženje, vsi bodo na območju ŠD Tabor. Ob 18. uri se bo tako začela avdiopredstava Iz merila, ki sta jo zasnovala znana britanska ustvarjalca Tim Etchells in Ant Hampton, gre pa za nekakšno »avtogledališče«, ki ga obiskovalci (v skladu z zvočnimi navodili) ustvarjajo sami, z risanjem zgodbe, ki jim je posredovana sproti; to intimno produkcijo za zgolj dva gledalca bo mogoče obiskati vse dni festivala. Ob istem času bo pod kostanji igralec Gregor Zorc izvedel pripovedovalsko predstavo Območje človeka, ob 19.30 pa bo v dvorani sledila svetovna premiera glasbene predstave Zapis italijanske umetnice Francesce Grilli, ki jo je pripravila z mladimi slovenskimi pevci in pevkami, v njej pa med drugim obravnava fenomen hikikomori. Večer bosta zaokrožila koncert (Minnite) in plesna zabava (DJ Raketa).
V soboto se bo dogajanje razširilo v Staro elektrarno, kjer bo italijanska umetnica Valentina Medda izvedla performans Zdravilne intervencije za domače rane ter z akupunkturo zdravila stavbo, ki že skoraj dvajset let ponuja zavetje umetnosti, češko-slovenska zasedba Temporary Collective pa bo pripravila predstavo Dueti, ki jo določajo srečanja posameznikov preko komičnih nalog. »Ekstatično moškost« bodo v predstavi Zadeti tematizirali Daniel Victoria, Michal Salwinski in Aljoša Lovrić Krapež (v nedeljo ob 19. uri v Plesnem teatru Ljubljana), Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder pa bosta vsaka s svojo avdiovizualno instalacijo gradili solidarnost z različnimi ekosistemi (njuni postavitvi bosta v Stari elektrarni na ogled več dni). V preostanku programa velja omeniti vsaj predstavo Poslednja noč jelena, ki jo izvajata latvijski dramatik Janis Balodis in argentinski igralec Nahuel Cano, ali pa libanonskega umetnika Walida Raada, ki se na festival vrača s predavanjem Dve kaplji na utrip, ki tematizira slavno umetniško zbirko Thyssen-Bornemisza.
Dostopnost in solidarnost
Manjkali ne bodo niti tradicionalni pogovori v »debatni kafani«, festivalski vrtec za otroke, katerih starši bodo želeli oditi na predstavo, ter predstavitve različnih partnerskih mrež (ACT, Močnejše periferije) in njihovih produkcij, kot sta to na primer potopitveno potovanje in instalacija V podtalnicah telesa avtoric Urške Preis, Ivane Vogrinc Vidali in Tery Žeželj, ali pa projekt Podrast italijanske gibalno ovirane umetnice Chiare Bersani. Sklepna predstava festivala v soboto, 26. avgusta, v Stari elektrarni, bo subverzivni pop spektakel Življenje: v živo! britanske umetnice Lucy McCormick, ki se je v preteklosti že predstavila na Mestu žensk.
Vstopnice bodo tudi letos stale simboličen en evro. »Pomembno se nam zdi, da je festival dostopen prav vsem,« je poudarila Tamara Bračič Vidmar, vodja odnosov z javnostmi pri Bunkerju. »Seveda pa bomo veseli tudi prostovoljnih prispevkov, saj v trenutnih razmerah festival s sedanjim proračunom vsako leto težje izpeljemo.«
