Dela Williama Shakespeara se na repertoarju Lutkovnega gledališča Ljubljana znajdejo razmeroma pogosto: v zadnjih dveh desetletjih so bile v takšni ali drugačni obliki na njihovih odrih uprizorjene igre, kot so Hamlet (2006), Romeo in Julija (2011), Beneški trgovec (2015) in Vihar (2016), zdaj pa bo v Tunelu LGL zaživela še tragedija Macbeth. Predstavo predmetnega gledališča, ki je namenjena občinstvu od 15. leta naprej, je zasnoval in zrežiral italijanski gledališki ustvarjalec Matteo Spiazzi, premierno pa jo bodo izvedli jutri ob 19. uri.
Macbeth, sicer eno najpomembnejših besedil iz svetovne dramatike, velja za Shakespearovo najbolj krvavo igro, ki med drugim govori o izoliranosti oblasti ter strahu pred njeno izgubo, pa tudi o njeni neučinkovitosti, kajti »oblast, ki temelji na moči, v resnici ne more ustvariti ničesar trajnega«, kakor ugotavlja režiser tokratne postavitve – gosta iz Italije sicer na slovenskih odrih že poznamo, saj je leta 2019 v Lutkovnem gledališču Maribor režiral predstavo Ostržek, za katero je bil nato nagrajen na enajstem Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Kot še pojasnjuje Spiazzi, je bilo osrednje izhodišče ustvarjalnega procesa vprašanje, »kaj sploh ostane od moči«, po kateri hlepita tako Macbeth kakor Lady Macbeth, pri čemer pa se njuna dejanja kažejo kot odmevi preteklosti, ki se preslikavajo v današnje geopolitične napetosti. »To je nesmiselna bitka za oblast, ki je neplodna in nesposobna ustvariti kar koli, enako kot njuna zveza,« dodaja Spiazzi, ki se te zgodbe o propadu loti skozi njene »materialne ostanke«, kovinske predmete, ki jih je že davno prekrila prst, čeprav so bili nekoč tesno povezani z oblastjo – pogosto pa so predstavljali tudi simbol ter sredstvo te oblasti. Pokrajine teh predmetov v tokratni predstavi odstirajo tri vešče, ki na začetku igre Macbethu napovejo, da bo zasedel prestol – in ki kakor nekakšne sojenice spremljajo postopno rjavenje protagonistov uprizoritve ter tkejo sliko propada neke rodbine, družbe in civilizacije.
Za priredbo besedila v prevodu Otona Župančiča sta poskrbela Spiazzi (ta je zasnoval tudi likovno podobo predstave) in dramaturg predstave Benjamin Zajc, igrajo pa Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik in Filip Šebšajevič. Jutrišnji premieri bo v tem mesecu sledilo še pet ponovitev.
