»Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja...,« je v utemeljitvi nominacije za prstan zapisala Maja Borin.

»Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film,« še piše v utemeljitvi.

Nagrado jemlje kot priznanje za dosedanjo ustvarjalnost, nikakor ne kot zaključek dela

Profesionalno igralsko pot Nataše Matjašec Rošker sestavljata dve obdobji. Prvo traja med letoma 1995 in 2007, ko je bila kot samostojna ustvarjalka oziroma samozaposlena na področju kulture intenzivno vpeta v neodvisno sceno in je kot gostja nastopala v domala vseh gledališčih po Sloveniji ter sodelovala pri filmu. Drugo obdobje se je začelo z odločitvijo, da se pridruži umetniškemu ansamblu Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor, katerega članica je že 16 let.

Kot je dejala v prvi izjavi po razglasitvi prejemnice nagrade, se je »na svobodi« naučila delati predstavo kot celoto, kar je način dela, ki je vedno bolj prisoten tudi v institucionalnih gledališčih. »Igralci ne delamo več vlog, ampak delamo predstave. Vključujemo se torej v celoten proces nastajanja predstave,« je dejala.

Nagrado jemlje kot priznanje za dosedanjo ustvarjalnost, nikakor ne zaključek dela. »Neizmerno sem počaščena, vesela in ponosna, tudi nase. Lahko si rečem, da se je splačalo. Včasih je treba biti tudi pogumen, predrzen, diplomatski. Slovenski gledališki igralki ni enostavno preživeti, a da se,« je povedala.

Dodala je, da ima v gledališču še veliko načrtov, prstan pa ji daje potrditev, da je na pravi poti. »Če sem znana kot jezikava igralka oziroma igralka, ki se vtika v skoraj vse segmente nastajanja prestave, mi ta nagrada daje potrditev, da moja vztrajnost, trma, radovednost vseeno puščajo sled,« je dejala.

Tudi umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak je poudaril, da je prstan nagrada za ustvarjalni opus, ne nujno za življenjsko delo ob koncu ustvarjalne poti. »Torej zanjo kandidirajo enako ljudje, ki so stari 45 let, kot tisti, ki imajo nekaj desetletij več,« je pojasnil in spomnil, da sta prstan med mlajšimi prejela tudi Igor Samobor in Ivo Ban.

V tekmovalnem programu je letos 12 gledaliških predstav

Program osrednjega dela festivala se začne v ponedeljek, slavnostno odprtje pa bo v petek s predstavo La Tempesta / Vihar režiserja Alessandra Serre v produkciji Stalnega gledališča iz Torina. V tekmovalnem programu je 12 gledaliških predstav po izboru selektorice Vilme Štritof, v spremljevalnem programu pa poleg štirih tujih še osem slovenskih uprizoritev.

»Promovirali bomo slovensko gledališko ustvarjalnost in njen pomen v širšem mednarodnem prostoru, spodbujali povezanost slovenskega gledališkega prostora in krepili vezi z Evropo, vključevali nova občinstva, posvečali se bomo strokovnim presojam in vrednotenju ustvarjalnih dosežkov,« je ob predstavitvi letošnjega programa napovedal Novak.

Letošnja novost je, da se je programski sklop Mlado gledališče in še nekaj preddogodkov že odvilo. Prvi teden osrednjega dela festivala bo v znamenju tujih uprizoritev, tekmovalne predstave pa bodo stekle po otvoritveni slovesnosti. Poleg predstav bodo potekali še pogovori o predstavah, predstavitve strokovne literature, razstave, koncerti in drugi dogodki.

Študentje AGRFT bodo predstavili izbor svojih produkcij in objavljali refleksijo festivalskega dogajanja v Borštnikovem blogu. Festival je za študente organiziral tudi dvodnevno delavnico z grškim režiserjem in performerjem Euripidom Laskaridisom, ki je letošnji gostujoči festivalski umetnik.

»Želimo, da festival v intenzivnem 14-dnevnem dogajanju predstavi poglobljen vpogled v aktualno stanje in razvojne trende slovenskega gledališča. Tuje prestave pa predstavljajo priložnost za slovensko občinstvo in slovenske gledališke ustvarjalce, da dobijo vpogled v delček aktualne, vznemirljive, visoko kakovostne produkcije tujih gledališč. Vemo, da ni veliko priložnosti, da bi lahko na slovenskih odrih spremljali tujo gledališko produkcijo,« je še povedal Novak.