V ljubljanskem Baletu bodo jutri premierno na oder postavili baletni večer koreografa Renata Zanelle, tudi režiserja in dramaturga večera z naslovom Ljubezen, ki je nastal na glasbo Arnolda Schönberga (Ozarjena noč) in Gustava Mahlerja (Pesem o zemlji). Povedal je, da je koreografijo povsem podredil glasbi, ob tem pa premišljeval odnos do ženske in do narave ter posledično ljubezni. Uporabil je zanj značilen neoklasicistični slog, torej tudi na »špičkah«.

Na prehodu v novi svet

»V Schönbergovi in Mahlerjevi glasbi sem našel čudovito pot do odgovorov, kako biti človek. Schönberg je uporabil poezijo Richarda Dehmla, ki je avtobiografska, in tudi Mahler v glasbi izhaja v celoti iz avtobiografije, saj je vanjo vlil vse svoje čutenje takratnega sveta,« je povedal Renato Zanella. »V njuni glasbi sem našel tudi vprašanje, na katero moramo odgovoriti kot družba, in sicer, koliko ljubezni nam manjka, koliko je potrebujemo. Sporočilo umetnosti, tudi zanamcem, je zatorej, da vojna ni rešitev, saj je mogoče graditi le v ognju ustvarjalnosti, ne pa na pogorišču. In 110 let po nastanku obeh skladb se torej ponovno poraja vprašanje o novem začetku, o genezi. Začetki novega sveta niso odvisni samo od čudovitih ljudi, temveč tudi od bolečine, ki se je nabrala skozi čas in zgodovino.«

Baletna prvakinja Tjaša Kmetec, ki bo s plesalcem Kentom Jamamotom nastopila v prvem delu večera, je izpostavila glasbo kot zelo navdihujočo, povedala pa je tudi, da je to prvo programsko sodelovanje z njihovim šefom Zanello. Čeprav je v ljubljanskem Baletu že tri leta in je ansambel že plesal reprize njegovih koreografij, je ta večer prvi, ki je nastal posebej zanje. Ozarjena noč je sicer premiero doživela že leta 2010 v San Franciscu, a je zdaj nadgrajena. Baletna solistka Ana Klašnja, ki pleše v drugem delu večera, je pohvalila koreografovo odločitev, da je za izhodišče vzel plesalce same in poiskal zanje najustreznejše gibe, »skozi katere se lahko najbolje predstavimo in povemo njegovo vizijo«. Poleg domačih baletnikov bosta v gosteh še prvaka sanktpeterburškega Mariinskega baleta Anastasia Matvienko in Denis Matvienko.

Osvobajanje in preobrazba

Orkestru bo dirigiral ameriški maestro Kevin Rhodes, že znanec ljubljanske Opere: »Kreacija nastajanja novega sveta iz nečesa, kar je že obstajalo, se zrcali ne le skozi glasbo, ampak že v naslovu Schönbergovega dela Ozarjena noč. Angleški prevod dela Verklärte Nacht je Transfigured night, kar pomeni nekakšno transfiguracijo, zato se mi zdi zelo primerno, da bomo izvedli delo po velikem krščanskem prazniku. Tematika je religiozna, ideja v sami kreaciji, v samem nastanku pa kaže k transfiguraciji Boga. Delo je nastalo v obdobju romanticizma, ki seveda ni bilo prežeto z romantično ljubeznijo, ampak so nemški filozofi takrat govorili o mehanizirani družbi in o tem, da se je treba vrniti k človeku. V podobnem prelomnem trenutku živimo zdaj, umetna inteligenca bo nedvomno spremenila in vplivala na naša življenja; in tudi zdaj se sprašujemo, kje je mesto posameznika v novonastajajoči družbi.«

Maestro je še poudaril, da je obdobje romanticizma v glasbi pomenilo osvobajanje od pravil in prevladujočih del klasične in baročne glasbe, dela so dobivala sodobnejša imena, za primer pa je navedel Wagnerja kot enega od osrednjih figur obdobja, ki je skozi glasbeni jezik ponazarjal nastanek novega sveta in se odmaknil od skladateljev, kot je bil recimo Čajkovski. »Wagnerjeva Tristan in Izolda sta se preobrazila in postala skozi ljubezen in smrt nekaj drugega – to visi v zraku tudi v preostalih skladbah tistega časa.Tudi v Schönbergovi glasbi najdemo preobrazbo prav skozi ljubezen.« Spremenilo se je tudi samo komponiranje glasbe, Schönberg je recimo uporabljal kromatizem, medtem ko se preobrazba pri Mahlerju kaže v vplivih tako tradicionalne klasične glasbe kot klezmerja, maršev, koračnic, skratka glasbe, ki prej ni bila prisotna v klasični glasbi.«

Tenorist Branko Robinšak bo poleg mezzosopranistke Nuške Drašček nastopil v Pesmi o zemlji, Mahlerja pa vidi kot svojo nevralgično točko, nekakšno obsesijo. »Še vedno znam na pamet skoraj vseh njegovih deset simfonij. V Pesmi o zemlji se skladatelj ni hotel opredeliti, da gre za simfonijo, očitno se je bal prekletstva 'devete simfonije', in zato je to njegova edina simfonična pesnitev s samo dvema glasovoma. Nedvomno pa je Mahler do petja razvil poseben odnos, verjetno zaradi tega nikoli ni napisal opere.« Na odru ga bo v alternaciji menjal mehiški gost Luis Chapa, ki je malce v šali dodal, da Mahler očitno ni maral pevcev, sploh tenoristov. »Svojo vlogo v Mahlerju razumem kot nekoliko ekstremno. Vendar skozi težave in učenje pride tudi zadovoljstvo.« Pohvalil je Zanello, ki mu je pokazal, kako naj svoje telo vtke v svoje petje oziroma kako naj svoje telo uporabi pri petju, kar ga je še posebno navdihnilo. Scenska in kostumska podoba je delo Alexandre Burgstaller, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak, video pa je ustvarila Darja Štravs Tisu.