Največja sprememba v letošnjem letu čaka gledalce Slovenskega narodnega gledališča Drama, ki je zaradi obnove ostalo brez matične hiše. Na nadomestni lokaciji v L56, kjer bo Drama domovala v času prenove, trenutno še prenavljajo prostore – gradijo Veliki oder, Malo Dramo in druge prostore. Z Mestno občino Ljubljana so se dogovorili, da bo avtobus vozil pogosteje, poleg tega bo tam možnost parkiranja, lokacija pa je tudi relativno blizu središča mesta. Ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel zagotavlja, da so nadomestni prostori v L56 več kot primerni za delovanje gledališča v času prenove matične hiše in da bodo prostori na Litostrojski cesti zadovoljili vse njihove potrebe, saj bodo lahko na eno mesto preselili cel kolektiv. V L56 bosta po njenih besedah dva zelo dobra in kakovostno opremljena vadbena odra ter Veliki oder in Mala Drama, oba s kompletnim zaledjem. Odra bosta imela ustrezno tehnično opremo, tako da bodo lahko ponavljali predstave iz prejšnjih sezon in snovali program za naprej. V veliki dvorani na nadomestni lokaciji bo 361 sedežev, dvorana v matični hiši jih ima skupaj z ložami in balkonom 420. Mala Drama bo imela enako kapaciteto, kot jo je imela v matični hiši, poleg tega bo nekoliko višji strop omogočal drugačne scenografske rešitve. Prva premiera v Mali Drami bo 4. oktobra, prva premiera na Velikem odru pa je načrtovana za 12. oktober. Jesenski vpis abonmajev bo mogoč na dveh lokacijah: v Šiški in na blagajni SNG Opera in balet Ljubljana.
En-Knap v prihajajoči sezoni
»Zastavi telo, telo, ki ni tvoje,« ostaja kuratorsko vodilo En-Knapa. Cilja na raziskovanje telesa in vsega, kar je v njem več kot le telo: okolja, politike, zgodovine, tehnologije, kulture in ekonomije. Zavod, ki ga je leta 1994 ustanovil plesalec in koreograf Iztok Kovač, se vrača na domači oder Španskih borcev 13. septembra s ponovitvijo Mojstrovine za šest plesalcev v koreografiji Emese Cuhorke in Csabe Molnárja. En-Knap vrašča programe in dogodke v lokalno, šolsko, priseljensko, sosedsko, upokojensko populacijo. Huda mravljica v koreografiji Iztoka Kovača je izobraževalno-plesna uspešnica za otroke že desetletje. Gradi na participaciji skozi klasično pesem o odraščanju in solidarnosti. Ponovitev je 3. decembra. Moste Open v organizaciji Španskih borcev (upravlja jih En-Knap) in Mladinske postaje Moste je praznik četrti za vse generacije in skupnosti. Raziskuje samooskrbo, trajnost in varnost skozi krožno pridelovanje, ustvarjanje, izdelovanje, ozaveščanje, uresničevanje. Izobraževalni, plesni, okoljski, glasbeni, sejemski programi in dogodki se vračajo v domačo četrt Španskih borcev 14. septembra.
Preverite ponudbo abonmajev
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s sezono že vstopa v leto evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki jo bo z bogatim programom zaznamovalo tudi gledališče. Ustvarjali ga bodo s priznanimi režiserji Nino Šorak, Januszem Kico, Tijano Zinajić, Tomijem Janežičem, Žigo Divjakom, ki se bodo ukvarjali s svetom »malega« človeka, kajti temu posvečajo novo sezono.
Konec dober, vse dobro je naslov 69. sezone Slovenskega mladinskega gledališča, zadnje v drugi petletki direktorja Tiborja Miheliča Syeda in umetniškega vodje Gorana Injaca. »V gledališču se običajno raje izogibamo nedorečenim koncem, ampak v resnici se šele takrat odprejo vse možnosti pomenov,« je ob predstavitvi programa prihodnje sezone v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) za Dnevnik dejal direktor Tibor Mihelič Syed, ki je v začetku avgusta prevzel direktorski položaj v drugem javnem zavodu, s koncem leta pa bo svoj drugi mandat sklenil tudi umetniški vodja Goran Injac. »Gre za zadnje dejanje deset let trajajoče vzporedne predstave, ki sva jo oblikovala z Goranom, v njej pa skupaj s kolektivom vzpostavljala Mladinsko kot pomembno družbeno in politično gibalo, na novo zarisovala meje tega, kar umetnost je.
Nova koncertna sezona v Slovenski filharmoniji bo obsegala šest abonmajskih sklopov: tri abonmaje s koncerti bo gostil Cankarjev dom, dva bosta v matični hiši. Sezono sta zasnovala direktor in umetniški vodja filharmonije Matej Šarc, ki po štirih letih vodenja ustanove zagotavlja, da se število obiskovalcev koncertov orkestra in zbora v zadnjih dveh letih naglo povečuje, ter Gregor Klančič, pomočnik direktorja za področje zbora. »Vedno več je takih, ki želijo imeti več različnih abonmajev, zato smo za vas pripravili vrsto ponudb za zelo ugoden nakup dveh ali celo treh abonmajev. Slovenska filharmonija tako prvič po še posebno dostopni ceni ponuja možnost nakupa Velikega abonmaja, s katerim lahko obiščete vse koncerte abonmaja Same mogočne skladbe, Filharmonični klasični koncert in Sodobne orkestrske skladbe,« je ob povabilu k vpisu abonmajev zapisal Šarc.
Za sezono 2024/25 so v Prešernovem gledališču Kranj pripravili izvrstno abonmajsko ponudbo. Redni abonma vključuje pet predstav: štiri premierne predstave Prešernovega gledališča in eno gostujočo predstavo. Nagovarjajo tudi z abonmajem Vrtinec, ki prinaša več svobode, ter abonmajem Sobotna matineja, ki bo v magični svet gledališke umetnosti povabil najmlajše.
Pestro bo tudi to sezono v Cankarjevem domu. Pozno jeseni se abonmajem po mednarodnem filmskem festivalu Liffe pridruži filmski abonma Liffe po Liffu. Omeniti moramo še abonma Iz(z)vrstni, ki zvrstno prehaja med plesom, gledališčem in glasbo ter ponuja vsakega nekaj, in tako imenovani abonma Ad hoc, ki si ga iz ponudbe CD sestavijo obiskovalci sami. V njihovi največji dvorani, to je Gallusova, gostujejo tudi abonmaji Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Programska pestrost za vse okuse in vse dni v letu je zagotovljena.
V SNG Opera in balet Ljubljana v novo sezono stopajo s sloganom Včeraj, danes, jutri. Zaznamovalo jo bo šest premier, od tega štiri operne in dve baletni, še ena baletna bo namenjena otroškemu občinstvu. Po besedah umetniškega direktorja Marka Hribernika se v operni hiši zavedajo tradicije, hkrati pa so zazrti tudi v prihodnost.
V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču bodo skušali nevsiljivo zapeljati obiskovalce sezone 2024/2025 v svet spletk, intrig, klevetanj, lastne ironije, sarkazma na račun politike, smešnic človeških slabosti, o katerih sta pisala že Molière in Shakespeare, ob tem pa nista pozabljala na zaljubljenost in večne ljubezni, ki se jim tudi sama nista hotela izogniti, navsezadnje sta tudi onadva živela na račun gledanosti.
Za snovalci repertoarja v Gledališču Koper je tudi že prva premiera – družinski muzikal Naša familija (Marjan Nečak, Saša Eržen), ki so jo uspešno izvedli v okviru festivala in bo jeseni zakrožila med Trstom, Reko in Koprom, mesti, od koder prihajajo koproducenti Slovensko stalno gledališče Trst, HNK Ivana pl. Zajca Reka in Gledališče Koper. V novo sezono pa vstopajo z nespremenjenim število abonmajev: štirje večerni, trije otroški in dijaški abonma.
Sezono 2024/2025 na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega 19. septembra odpira težko pričakovana drama Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je umeščena v začetek tridesetih let 20. stoletja na znani bavarski Oktoberfest, prizorišče piva in klobas. Predstava bo na oder postavila petnajst igralcev in igralk, med njimi Jano Zupančič, Mateja Puca, Mojco Funkl in Jerneja Gašperina. Že naslednji dan, 20. septembra, bo na Mali sceni premiera uprizoritve Čas za veselje v režiji Anje Suša. Četudi je postavljena na manjšega od obeh odrov MGL, bo v njej nastopilo kar devet igralcev, med njimi Mirjam Korbar in Nataša Tič Ralijan ter sveži moči ansambla, Klara Kuk in Matevž Sluga.
