Ena od stalnic Tedna slovenske drame, ki v teh dneh že 52. poteka v Prešernovem gledališču Kranj, je tudi podelitev nagrade Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko besedilo leta. Na festivalu, ki se posveča tako domači dramski pisavi kot uprizoritvam, nastalim po slovenskih predlogah, namreč nagrado za najboljšo novo dramo podeljujejo že vse od leta 1979 – zadnjih deset let pa se Grumovi nagradi pridružuje še nagrada za mladega dramatika ali dramatičarko, s katero spodbujajo dramske avtorje na začetku njihove poti.

Na natečaj za Grumovo nagrado je prispelo 29 besedil, devet pa jih je bilo poslanih na razpis za nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Vesna Jevnikar (predsednica), Jakob Ribič in Tomaž Toporišič, je nato za Grumovo nagrado pred malo manj kot mesecem dni nominirala štiri besedila, in sicer igro logocentrična komedija za sedem punc o delcih, revoluciji in gledališču avtorice Jere Ivanc, ki je bila z naslovom #punceinpolpunce pred kratkim krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, dramo Weltschmertz, ki jo je napisal Aljoša Lovrić Krapež, družinsko dramo Usedline avtorice Katarine Morano, pred nedavnim postavljeno v Mestnem gledališču ljubljanskem, ter poetično dramo Zgodba o bakrenem kralju avtorice Urše Majcen. Prejemnika obeh nagrad bosta razglašena prihodnji petek na sklepni slovesnosti festivala.

Brisanje generacijskih mej

Ob letošnjih nominirancih je mogoče zaznati predvsem dvoje – da avtorji oziroma avtorice izbranih besedil pripadajo mlajši oziroma srednji generaciji, kar v nekem smislu potrjuje občutek določenega »generacijskega preloma« v slovenski dramski ustvarjalnosti, ki ga je ponudil že letošnji nabor uprizoritev v programu festivala, in pa malce manjše število prispelih besedil v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, kar pa je mogoče pripisati tudi pogojem sodelovanja na razpisu. Na natečaj, ki je načeloma anonimen, se namreč lahko posledično prijavijo le besedila, ki pred tem še niso bila objavljena ali uprizorjena, kar pa sproža razne zagate, na katere je v svojem poročilu opozorila tudi strokovna žirija. »Odločitev, da lahko sodelujejo samo neobjavljena oziroma neuprizorjena besedila, v bistvu onemogoča, da bi upoštevali celoten spekter novih dramskih besedil za slovensko gledališče v obdobju, ki ga festival pokriva,« so ugotovili člani žirije, ki zato predlagajo, naj se določila natečaja še enkrat pretehta. Rešitev težave sicer v času, ko mnoga besedila nastajajo po naročilu gledališč ali pa v avtorskem procesu priprave uprizoritve (zaradi česar anonimnosti njihovih avtorjev, ki naj bi omogočala objektivnejšo presojo, seveda ni mogoče zagotoviti), ne bo preprosta.

Žirija je sicer ugotovila, da je bera besedil v obeh kategorijah zelo raznolika. »Hkrati se je razkrilo, da je mlada dramatika obrtno in kvalitativno bolj uravnotežena kakor dramatika, ki se poteguje za veliko Grumovo nagrado, kar je svojevrsten paradoks.« Zaradi kakovosti besedil, ki so prispela na natečaj za nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko, bi bilo po prepričanju žirije v prihodnje tudi tu smiselno uvesti nominacije oziroma omeniti širši nabor besedil, ki bi bila vredna nagrade.

Krize ni na obzorju

Gledano v celoti je sicer dramsko pisanje »tudi tokrat lepo razvejano, na žalost pa ga včasih zaznamujejo tudi površnost, obrtna neizdelanost in nedoslednost ter včasih celo začetniške napake«, je še menila žirija. »V najboljšem delu, ki pa je žal manjšinski, se tematska ter motivna raznovrstnost izkazujeta tudi v zvrstni raznolikosti in izdelanosti – kar priča o tem, da je slovenska dramatika daleč od tega, da bi bila v krizi, in da se v svojih najboljših legah zaveda svojih prednosti in čeri, ki prežijo nanjo tako pri uprizarjanju kot tudi v preveč dramatizirani družbi.«

Dejstvo, da so sodobna dramska besedila velikokrat na meji (ali čez mejo) distopičnosti, je verjetno tudi posledica »hiperpolitiziranosti in krize demokracije, ki smo jim priča v zadnjih letih«, razmišlja žirija, ki je ob soglasni izbiri Grumovih nominirank posebej opozorila še na več intrigantnih besedil mladih dramatičark oziroma dramatikov, »ki obravnavajo relevantne, sveže tematike« in jim pri tem uspeva izumljati singularne jezike dramskega ali postdramskega: »Ta so včasih za uprizarjanje izziv, a večinoma so to izzivi, ki lahko prinesejo tudi gledališke presežke.«